Atraktiven zaključek pohodniške sezone PD Mislinja po Krpanovi poti na Bloški planoti 

Upravni odbor PD Mislinja s predsednikom Ivanom Arkom nas je že tradicionalno vse člane in tudi vse pridružene pohodnike povabil na atraktiven zaključek letošnje pohodniške sezone. V soboto, 26. oktobra 2024, smo se v polnem avtobusu s Koroške odpeljali na Bloško planoto. Cilj naše skupine, ki je štela 46 pohodnikov, je bil pohod po delu Krpanove poti med Bloškim jezerom in cerkvijo Svete Trojice.

Tokrat smo krenili na pot še v jesenski jutranji temi. Peter in Ivan sta jutranjo kavico napovedala že pred avtocesto. Kot skupina smo se ob postanku med seboj lahko prijetno pozdravili ter ob jutranjih močnih zvokih narodnozabavnega ansambla v lokalu in smehu zaužili našo tradicionalno in zaželjeno jutranjo kavo. Predsednikovemu jutranjemu društvenemu pozdravu je sledila vožnja do Bloške planote, ki je bila povezana z nekaj zastoji ob deloviščih na cesti ter krajši prometni gneči mimo Ljubljane.

Martin Krpan z Vrha (krajše Martin Krpan) je sicer slovenska umetna pripovedka, ki jo je napisal Fran Levstik in je bila objavljenega leta 1858 v Slovenskem glasniku. Krpanova pot je pohodniška pešpot, poimenovana po junaku iz tega dela, po Martinu Krpanu.

Pohod smo začeli ob Bloškem jezeru. Bloško ali Volčje jezero je za Bloško planoto  pomembna turistična in rekreacijska točka v naselju Volčje in je umetnega izvora. Nastalo je po zajezitvi izvira pod pobočjem Ogrnika. Jezero je bilo leta 2003 obnovljeno, v njem je skozi celo leto dovoljen ribolov, uredili so tudi kopališče. Naselili so ribe, nekatere druge živali pa so v jezero prišle iz okolice. Na jezeru so večji del leta prisotne race mlakarice, spomladi in jeseni se na obrežju ustavljajo ptice ob selitvi. Na vodni gladini v poletnih mesecih cvetijo tudi lokvanji.

Pot je v osnovni različici dolga 18 km, v različici povirje Iške pa 23 km. Vodi mimo dvajsetih posebej označenih znamenitosti naravne in kulturne dediščine ter je povečini speljana po makadamskih cestah, kolovozih ter asfaltu in je solidno označena. Pot ima tri vstopne točke, in sicer Novo vas, Velike Bloke in Volčje in nas popelje čez predele neokrnjene narave in bogate urejene kulturne dediščine.

Pohodniška pot je bila kar pogosto speljana tudi skozi jesenski gozd z razmočenim odpadlim listjem. Ves dan smo imeli prijetno toplo oktobrsko vreme. Nekaj časa je bilo nekje na meji pršenja, kasneje pa smo dočakali tudi obdobje sonca. Kratki rokavi so bili dobra izbira ob občasnih pozdravih sončnih žarkov, topla jakna pa obvezna ob postanku v vetru pri cerkvi Svetega Urha.

Na ravnicah se razprostirajo obsežni vlažni travniki, ki ponekod prehajajo v nizka barja. To je prav poseben tip mokrišč, ki nastanejo na mestih, kjer so kopni predeli dalj časa ali stalno poplavljeni. Na teh nizkih barjih uspevajo le tiste rastline, ki so prilagojene na rast v revnih tleh. Veliko je šašev, najdemo pa tudi nekaj mesojedih rastlin.

Vsem nam je zgodba dobro poznana, pohod pa nam je osvežil v njej zapisane dogodke in like. Glavni lik je Krpan z Vrha, močan, samosvoj človek, ki je tihotapil sol in imel zato težave z oblastjo. Ko je premagal velikana Brdavsa, so mu v zahvalo dovolili prevažati sol. Martin Krpan je tudi tako predstavnik dobrega in naravnega kmečkega sveta, človek velike telesne in umske moči, ki je bil s svojim robatim in bistrim ponosom kos zvijačnosti višje gospode. Levstik je obdržal simbolni pomen Krpana za slovenski narod kot narodovo moč.

Nad zgodbo smo bili navdušeni tudi mi ves čas poti, saj smo na posameznih točkah videli prikazane prizore iz zgodbe bodisi v obliki panjskih končnic, bodisi kot romantično klopco Krpanovih srčnih izpovedi, bodisi ob čredi konjev kot telesno tipičnih potomk in potomcev Krpanove kobilice iz nam dobro znanih knjižnih ilustracij.

Malo manj navdušeni pa smo bili ob pogledu na sveže medvedove sledi na poti. Saj smo bili glasni in hitri, pa vseeno z malo zadržanimi nasmeški in komentarji.

Po prehojenem delu Krpanove poti je sledilo druženje, kjer smo se lahko ob dobrem kosilu pogovorili o zaključeni pohodniški sezoni. Ivan nas je ob kosilu kot vesten organizator vsaj dvakrat skrbno številčno preveril in vseeno doživel hudomušno reklamacijo. Z Marjanom sta  ob vseh doživetjih te pohodniške sezone ustvarila sproščeno in nasmeškov polno vzdušje  ter po Petrovem časovnem razporedu tudi odredila čas vožnje z Bloške planote domov proti Koroški.

Zapustili smo področje zgodbe o Martinu Krpanu. Tudi zgodbe o cesarju, sicer predstavniku gosposke, vendar enemu redkih na dvoru, ki se je do Krpana obnašal kot do sebi enakovrednega in ne kot do podložnika. Zgodbe o cesarici, predstavnici gosposke, ki je bila  zvijačna in zamerljiva, in se ga potem ko Krpan ubije Brdavsa in s tem reši avstrijski dvor in Dunaj, želi z očitki zaradi posekane lipe in količine hrane in pijače, ki jo Krpan porabi, čim ceneje znebiti. Zgodbe o ministru Gregorju, predstavniku dvora in zadrte administracije, na videz v skrbi za državo, a se izkaže, da le za svoj položaj ministra, saj se ukloni cesarju in napiše dovoljenje za trgovanje s soljo, ki ga potem podpiše in zapečati cesar in ki podcenjevanje Krpana izrazi s tem, da ga cesarju predlaga za dvornega norca. Brdavs, ki je  predstavljal grožnjo tujega osvajalca, je simbol močnega, neusmiljenega sovražnika, in je v ilustriranih izdajah navadno upodobljen kot Turek.

Ob prehojeni pohodniški poti se je tudi zaradi teh likov zgodbe naš odlično izbran in organiziran pohod ob zaključku pohodniške sezone odvijal ves dan v dobrem razpoloženju  vseh pohodnikov PD Mislinja. Upravni odbor se je pri organizaciji in izvedbi tega zaključka  vsebinsko in pohodniško res izkazal in mu velja vsa naša članska in tudi širša planinska pohvala.

Pripravila: Marjeta Fidler, PD Mislinja