Za letošnji zaključek pohodniške sezone smo si izbrali hrib Žusem, ki se nahaja v okolici Šentjurja. Hrib Žusem je s svojim najvišjim vrhom Veliki Špiček, ki meri 669 metrov, hrib s pestro zgodovino. Predstavlja severni rob Kozjanskega, njegovo ime pa izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima. Pogled z Žusma proti jugu nam razkriva ločnico med dvema svetovoma: predalpskim in subpanonskim. Na zahodu in jugu se dvigajo hribovja, sestavljena pretežno iz dolomita in apnenca, z najvišjimi vrhovi med 500 in 800 metri (Kunšperška gora, Orlica, Vetrnik, Oslica, Rudnica, Bohor), in spadajo pod Posavsko hribovje, ki sodi v predalpski svet. Na južnem pobočju Žusma se razprostira naselje Dobrina, na zahodnem pa Hrastje.

Pohod smo pričeli pri turistični kmetiji Žurej-Ječovo. Po javorski dolini, kjer se je po ljudskem izročilu sadil prvi krompir v Sloveniji, smo prečkali reko Voglajno, ter zavili levo v gozd.   Nadaljevali smo po urejenem gozdu in prispeli do prvega težjega vzpona, znanega pod imenom »Kurčev hrib«. Sledil je spust in še nekaj hoje po gozdu. Nato smo zavili levo na cesto, saj je planinska pot zaradi bližnjega kamnoloma prekinjena. Po asfaltni cesti smo mimo kamnoloma prispeli do ostankov gradu Žusem. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju, leta 1695 je pogorel in bil okoli leta 1781 opuščen. O Žusemskih knezih, ki se prvič omenjajo že leta 1203, še danes krožijo številne legende.

Po nekaj minutah nadaljevanja hoje so nas markacije usmerile levo v gozd. Tu smo se lahko odločili med dvema potema, ki nas obe pripeljeta do vrha; desna je strma in opremljena s klini in zajlami, leva je položnejša, vendar daljša. Kljub omenjenim razlikam sta obe skupini skoraj istočasno prispeli na vrh, kjer se nahaja Stolp ljubezni. Stolp iz macesnovega lesa, ki ga je postavilo PD Žusem, v višino meri 25,90 m in je tako najvišji leseni stolp v Sloveniji. Ker na Žusmu stoji cerkev sv. Valentina, ki je zavetnik zaljubljencev, so stolp poimenovali Stolp Ljubezni. Z vrha se nam je odprl čudovit razgled, ki ni zajel zgolj doline pod nami, ampak je segal tudi do Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja, Boča in Donačke gore. Po krajšem postanku za okrepčilo in obveznem fotografiranju smo se po panoramski poti spustili do javorske doline in naš pohod zaključili na turistični kmetiji Žurej.

Ob dobri hrani in prijetni družbi smo obujali spomine na naše letošnje pohode in se dogovarjali za udeležbo na pohodih, ki nas do konca leta še čakajo. Hvala Petru za dobro izbrano traso in lokacijo na turistični kmetiji. S podobnimi zaključki bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Upamo samo, da se nam bo priključilo še več naših članov.