Planinci PD Mislinja in DU Mislinja v novembru prehodili pot Kobjeglava–Štanjel–Kobjeglava

Planinci PD in DU Mislinja smo za novembrski pohod izbrali torek, 5. novembra 2024, in krožno pohodniško pot od Kobjeglave do Štanjela ter doživljajsko pot Škratjega Krasa nazaj do Kobjeglave. Ta čudovit svet burje, kamna in ruja vsakokrat obeta prijeten podaljšek toplih jesenskih dni v soncu, ko je pri nas na Koroškem že hladneje in ko je Ljubljana že pokrita z meglenim in dolgočasno sivim pokrovom. Pravijo tudi, da so na Krasu lokalne skrivnosti kot voda – ne da se jih kar tako izbrskati. Kljub temu smo se odločili, da jih tudi letos pohodniško nekaj izbrskamo.

Planincem naših društev iz Mislinje so se pridružili še planinci iz širše Koroške, pa tudi iz Šaleške in Savinjske doline. Kot skupina skoraj tridesetih pohodnikov smo se udobno in časovno zelo realno kljub cestnim zastojem po avtocesti pripeljali do izvoza za Sežano ter nato nadaljevali vožnjo skozi Dutovlje in Kobdilj do Kobjeglave. Naš organizator in vodnik Peter Zupanc je Kobjeglavo izbral za izhodišče in za zaključek našega pohoda.

Kobjeglava je naselje v Občini Komen in začetek našega pohoda je bil na nadmorski višini 321 m. Kobjeglava je strjeno kraško naselje. V vasi so primerki ljudskega stavbarstva od pozne gotike pa vse do 19. stoletja, nekateri kamnoseški izdelki, kot so npr. portali, okenski okvirji, vodnjaki, pa celo iz 18. stoletja. Začetek pohoda nas je vodil skozi naselje mimo nekaj teh tipičnih kraških stavb in ograjenih dvorišč. V rahli jutranji burji in v soncu smo po prijetni pohodniški kraški poti krenili v kraški gozd nizkih, tankih bukev, hrasta ter bogatega trnastega podrastja in visoke primorske trave.

Postopoma smo med potjo odlagali plasti oblačil, burja se je umirila in temperatura zraka se je povzpela do razveseljivih 17 stopinj. Pohod v kratkih rokavih v novembru je poseben užitek. Nezahtevna pot po slemenu in kasneje spust po makadamski poti proti mestu za opoldansko planinsko malico je hitro minila. Malica v kraški travi v odmaknjenem logu, klepet, smeh, sonce – bilo nam je prijetno.

Seveda smo po malici pot nadaljevali in iskali pogled na veduto kraja Štanjel, ki je bil eden izmed ciljev našega pohoda, in Grad Štanjel malo čez poldne tudi dosegli.

Individualno smo si ogledali Grad Štanjel, ki že skoraj tisočletje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so s terasastega kraškega naselja lahko nadzirali bližnje doline. V Štanjelu vsak kamen govori svojo zgodbo. Grič je bil poseljen že v prazgodovini, o rimskem obdobju pričajo ostanki stavb in nagrobniki, mogočen grad in strnjena vas pripovedujeta o srednjeveškem življenju, Fabianijeve arhitekturne mojstrovine iz prejšnjega stoletja pa so seveda zgodba zase.

Po ogledu Štanjela smo složno ugotovili, da je tako lep dan za pohod, da smo pot podaljšali s povratkom v Kobjeglavo. Pot je vodila delno po doživljajski poti Škratjega Krasa, kjer v zgodbi burja, kamen in ruj niso le kraške posebnosti, temveč so po njih poimenovani tudi čisto pravi škratje s Krasa, ki so zagodli prebivalcem Štanjela. Na Krasu je tako v zgodbi vse postavljeno na glavo. Kamen se že ob rahlem dotiku spremeni v prah, burja ni več veter, je le vetrič, ki milo pihlja, in ruja ni moč prepoznati, ker je le bleda senca samega sebe.

Rdečerumeni ruj, ki smo ga videli, nas ni mogel posebno očarati, ker ga je bilo letos ob poteh zelo malo. In tudi kljub vinoteki Gradu Štanjel, kjer so “baje pogosto” odprta vrata v okuse Krasa z najobsežnejšo zbirko kraških vin iz Slovenije in Italije ob spremljavi kraških mesnin in sirov, smo letos povsem brez »škode« Kras zapustili brez okušanja in nakupa teh dobrot ter se iz Kobjeglave po zaključku pohoda odpeljali nazaj proti Koroški. Organizator in vodnik Peter je utrinke s pohoda skrbno fotografiral.

Pohod, ki so ga spremljale naše že jesensko obarvane planinske misli, je zadovoljil tudi našo močno željo po gibanju in soncu. In tako smo preživeli zelo prijeten pohodniški novembrski dan.

Pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja