V torek, 17. junija 2025, smo se zapeljali do jezera Jasna pri Kranjski Gori. Na parkirnem prostoru ob jezeru smo naredili krajši postanek, da smo se pripravili za pohod, nekateri pa so si s priboljški nabrali še dodatno energijo, ki smo jo potem res potrebovali pri vzponu proti vrhu Vitranca.

Pot nas je ves čas vodila po gozdni poti, ki se je strmo dvigala. Pri hoji smo morali biti zelo previdni, saj je bila pot polna korenin in kamenja.

Kljub strmi poti je čas hitro mineval, saj so se nam med hojo odpirali lepi razgledi na planine in na Kranjsko goro.

Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli na Mojčino kočo na Vitrancu. Bili smo utrujeni, a zadovoljni in veseli, da smo dosegli vrh.

Pri koči smo se ustavili za dlje časa, da smo se okrepčali, odžejali in odpočili. Pri počitku smo lahko opazovali gore, ki so se nam kazale v vsej svoji lepoti. Pod nami pa smo si ogledovali Kranjsko goro, kamor smo se odpravili po počitku.

Čeprav nas vreme ni priganjalo, smo se morali posloviti od koče in se napotiti v dolino. Pred spustom smo naredili še skupinsko fotografijo za spomin.

Pot v dolino je potekala po cesti ob smučišču. Bila je zelo strma in je zahtevala veliko previdnosti, da nam ni zdrsnilo. Srečno smo prispeli v Kranjsko goro, kjer smo se vkrcali na kombi in se srečno pripeljali domov.

Preživeli smo en lep dan v planinah, ki ga je polepšalo še čudovito vreme.

Vodnik: Zupanc Peter