V torek, 6. septembra 2022, smo se zapeljali do vasice Gabrje, kjer se je pričel naš pohod. Ko smo se pripravili, smo krenili najprej po gozdni cesti, ki se je kmalu spremenila v kolovoz z mnogimi razpotji, zato smo morali ostati pozorni na markacije. Ob prečenju travnika se nam je odprl lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Proti planinskemu domu se pot za nekaj časa močno povzpne, tako da nam je strmina krepko povečala srčni utrip.

Pri studencu Gospodična smo se za kratek čas ustavili, da smo poskusili vodo iz izvira, ki je po legendi zdravilna.

Od studenca smo se po stopnicah povzpeli do Planinskega doma pri Gospodični, ki pa je bil na žalost zaprt. Na terasi doma smo si privoščili počitek in malico iz nahrbtnika.

Po počitku smo nadaljevali proti vrhu Trdinovega vrha. Pot nas je vodila po gozdnih cestah in stezah. Po dobri uri hoje smo prispeli na vrh.

Trdinov vrh je najvišja točka Gorjancev. Tukaj poteka tudi meja s Hrvaško. Hrvati pravijo Gorjancem Žumberačka gora, obmejnemu vrhu pa Sveta Gera. Tudi Slovenci smo ta vrh poznali kot Sveta Jera, a so ga leta 1923 v čast Janeza Trdina preimenovali. Pot na Trdinov vrh je najstarejša markirana pot, saj so jo markirali že leta 1889.

Z vrha smo se spustili proti Domu pri Miklavžu v upanju, da se bomo lahko v koči odžejali, a je bila tudi ta zaradi nepredvidenih težav žal zaprta. Na srečo smo lahko najhujšo žejo potešili pri kopi, kjer nam je gospod, ki jo je kuril, prinesel pijačo.

Ko smo se odžejali in zahvalili kurjaču kope, smo krenili proti dolini. Srečno smo prispeli do kombija, ki nas je, s postankom za pijačo, pripeljal domov.

Zadovoljni smo se poslovili, saj smo preživeli lep dan, poln doživetij.

Vodnika: Peter Zupanc

               Viktor Kralj