PD Mislinja na 36. Pohodu po Levstikovi poti Od Litije do Čateža

Po dveh letih premora zaradi epidemije smo v PD Mislinja na svoj račun znova prišli ljubitelji pohodništva in tradicije tega pohoda, ki je urejena po potopisno-programskem spisu slovenskega pisatelja Frana Levstika iz leta 1858. Na tej 22-kilometrski poti od Litije do Čateža smo bili po oceni in objavi organizatorja med 10000 pohodniki pomembno velika skupina. Za pohod živi vsa vas in njena širša okolica. Prvič je bil pohod tudi tematsko obogaten. Tema je bila čebelarstvo, ki gre z roko v roki s kulturo in nenazadnje je bil čebelar tudi Levstik.

Zgodaj zjutraj in brez postankov smo se pohodniki v polnem avtobusu odpeljali s Koroške proti Šmartnemu pri Litiji, kjer je bilo eno izmed dveh uradnih začetkov pohoda. Z dolgoletnimi izkušnjami udeležbe na teh pohodih so organizacijo in vodniško podporo vodili: Franc Bricman, Peter Zupanc, Danilo Kete ter kot pomoč še Marjeta Fidler. Oskrbeli so nas s kapami pohoda ter informacijami lokalnih posebnosti. Dobili smo tudi Zbirko ljudskih pregovorov in rekov o vinu in s tem Martinovi soboti dodali ščepec slovenske kulture.

Oblačno megleno jutro na začetku pohodniške poti nas ni zmotilo in postopoma smo se vsi vključili v tempo hoje ostalih, zgodnejših pohodnikov na dobro označeni gozdni poti. Pot je bila označena že v letu 1987 in ima od 2011 nameščene table, ki opisujejo zanimivosti, dolžino poti in potopisno delo Frana Levstika. Hoja po listnatem gozdu tega področja nikomur ni povzročala težav, megla na območjih jas in travnikov ob gozdovih pa je skupaj z raznobarvnostjo rastja ob poti ustvarila pravi jesenski občutek. Pričakali smo tudi sonce in razglede daleč naokoli proti osrednji Sloveniji, že dobro zasneženem Triglavu in Kamniško-Savinjskim Alpam.

Pot ima v nadaljevanju dve trasi: severno in južno. Različno smo se odločili za trasi, vendar so naši pohodniki kasneje na cilju omenili slabšo zanesljivost oznak na severni trasi, medtem ko je bila južna trasa bolj množično prehojena in teh težav ni bilo. Na poti kot predstavnici lokalne posebnosti stojita sušilnici sadja. Severna trasa je zgodovinsko zelo zanimiva, saj je blizu potekala nemško-italijanska okupacijska meja. Bližnja Bojčeva zidanica je mesto, kjer je Levstik zasnoval jedro potopisa. Kjer se pot spusti do Moravč, pa stoji domačija Levstikove pisateljske muze.

Na cilju našega pohoda je bilo vse v znamenju čebel in čebelarjev, tudi zapeli smo lahko o njih v bogatem kulturnem programu osrednjega dela Razhodnje.

Pohodniki smo si vsak po svoje ustvarili prijetno vzdušje; med potjo smo se ustavljali pri dobrotah in napitkih na mnogih vmesnih postajah, pohod pa dobrovoljno sklenili na zaključnem dogodku, tradicionalni Razhodnji. Postanek na Trojanah ob krofih je bil predviden in obvezen sestavni del programa vračanja s pohoda. Veseli smo bili, da je tudi naš vodnik Franc pravočasno dobil svojo tradicionalno malico za domov. Pestre utrinke z letošnjega pohoda je v fotografije ujel Peter Zupanc.

Že zdaj planiramo, da se PD Mislinja in naši pohodniki vsekakor vračamo na ta tradicionalni pohod tudi v letu 2023.

Pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja