Z današnjim dnem so v občini Mislinja zaključili prireditve ob občinskem prazniku. Za kratko predstavitev naj navedemo, da zajema občina površino 112 km2 pretežno gozdnih površin v gornjem delu Mislinjske doline, šteje pa nekaj nad 4700 prebivalcev. Razteza se od izvira reke Mislinje pod Roglo, zajema doliško podolje od izvira reke Pake v Hudi luknji ter področja med Paškim Kozjakom , Pohorjem in Graško goro.

Praznovanja občinskega praznika v tej občini so nekaj posebnega, saj prireditve  trajajo ves teden, na njih pa  sodelujejo domala vsa društva s tega območja.

V času praznovanja prižgejo tudi ogljeno kopo, za katero poskrbijo domača društva in s tem na simbolni način prikazujejo navezanost ljudi in občine na gozdove, ki jih je na tem območju prav gotovo v izobilju.  

Praznovanja so se pričela že v soboto s koncertom rock skupine Utrip, odprli so razstavo Gozdovi naše bogastvo (ob tej priliki je domačin spec. Milan Tretjak predstavil svojo knjižico Gozdovi in gozdarstvo v Mislinji), bila je okrogla miza na podobno temo o vlogi gozdov na mislinjskem območju, bile pa so še druge prireditve, na katerih so se predstavile kulturne skupine, imeli so organizirane otroške delavnice in številna športna srečanja.

Zaključek prireditev je bil danes s svečano sejo občinskega sveta. Na njej so podelili številna priznanja posameznikom in skupinam, ki so še posebej zaznamovala utrip  dela in uspehov občine v preteklem letu.

Najvišje priznanje, srebrni znak občine, je prejela Marija Koprivnikar za prizadevno delo pri vodenju turističnega društva in mentorskega dela na osnovni šoli Mislinja, kjer so učenci z njeno pomočjo odkrivali zgodovinske znamenitosti in naravne lepote domačega kraja. Skupaj s predstavniki pobratene občine Središče ob Dravi so prisostvovali slovesnosti ob prenovitvi spomenika padlim borcem na Jerloški seči.

Na tej slovesnosti je spregovoril tudi poslanec v državnem zboru Matjaž Zanoškar, ki je posebej poudaril pomen ohranjanja herojskih dogodkov iz naše zgodovine in na koncu  opozoril, da narodi, ki ne priznavajo svoje zgodovine ali jo poizkušajo potvarjati niso vredni hitrejšega razvoja tudi v prihodnosti.