Pričakali smo ga s petjem otroškega zborčka iz župnije Miren, ki  ter z ogledom igrice, ki nam jo je doživeto zaigrala grajska mladinska skupina. Zgodba, ki so nam jo uprizorili, gre takole:

Šestošolec Tine se v svoji sobi uči za test, ki ga piše naslednji dan. Tako vsaj misli mama, ki mu prinese kakav v spodbudo. Ker pa se mu ne ljubi učit, potegne izpod učbenika revijo in ob njej zapravlja čas. Oče in mama se celo pri večerji čudita temu, da Tine tako dolgo vztraja v sobi pri učenju, a mu zaupata, da je vzel svoje dolžnosti zares ter ga spodbudita k dobremu. Ker pa ima laž kratke noge, je prej ali slej razkrinkana. Tako je tudi Tine pisal cvek, ker se ni učil. S sošolci so se ob koncu pouka pogovarjali o tem, kako naj povedo svoji staršem za slabe ocene in svojo lenobo. Bilo jim je težko, a naš Tine se je na koncu odločil ter jima pri večerji skrušeno priznal svoje napake. Oče in mama nista mogla skriti razočaranja, vendar sta bila vesela njegove iskrenosti, mu pokazala, da ga imata vseeno rada ter ga spodbudila, naj se odslej raje odloča za to, da bo govoril resnico.

Na odru so se igralcem pridružili še angeli, s pomočjo katerih smo priklicali svetega Miklavža. Prišel je z dvema hudičkoma, ki sta nas strašila z verigo, norčevanjem in nesramnostmi. Miklavž nas je spodbudil, naj ju preženemo s tem, da se odločimo za resnico in to tudi jasno in naglas povemo. Ker dobro premaga zlo, sta nas hudička zapustila in v nas sta se naselila mir in veselje v tem, da smo bili skupaj. Otroci so se razveselili daril, vsak od nas pa je hvaležen za blagoslove, ki nam jih ta dobri svetnik pošilja iz nebes.