Že več kot 100 let mineva od prve uporabe bele palice. To pa pomeni 100 let opozarjanja in ozaveščanja o potrebah, ki jih imajo osebe z okvaro vida. V tem času se je prepoznavnost bele palice širila in lahko rečemo, da jo danes poznamo tako rekoč vsi.   

Osnovni namen bele palice pa je še vedno to, da pripelje osebe s slepoto od točke A do točke B samostojno in varno. Velikokrat napačno mislimo, da je uporaba bele palice le mahanje s palico levo-desno, ne zavedamo pa se, da je potrebno ogromno vaje, da osebe s slepoto pridejo do točke, ko se lahko suvereno vključijo v promet. V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica si dosledno prizadevamo za samostojnost oseb z okvaro vida, zato v sklopu rehabilitacije slepih in slabovidnih vložimo veliko energije prav v učenje uporabe bele palice, o njej pa ozaveščamo tudi preostalo javnost. V današnji družbi, ki jo zaznamujejo hiter tempo, ogromna količina informacij, avtomatizacija in digitalizacija različnih procesov, pa preprosto ni dovolj, da damo ljudem z okvaro vida v roke belo palico. Tudi drugi moramo prevzeti del odgovornosti in poskrbeti za okolje, dostopnejše zanje, da bodo lahko nastopali kot suveren in enakopraven del družbe. Dostopnost do prostora, storitev, informacij in digitalizacije za vse je ključna za zagotavljanje enakih priložnosti in vključenosti v družbi. Tu je nekaj ključnih vidikov, ki jih je treba upoštevati, da bi izboljšali dostopnost za vse:

1. Dostopnost prostora:

• Pri gradnji in oblikovanju prostorov je treba upoštevati smernice za dostopnost invalidov. Sem spadajo dostopni vhodi, širše poti, dvigala, prilagoditve v sanitarijah in drugih prostorih, ki invalidom omogočajo lažje premikanje.

• Organizacije in podjetja bi morali poskrbeti, da so njihove storitve dostopne invalidom. To pomeni osebje, usposobljeno za komunikacijo z invalidi, potrebne prilagoditve in razumevanje uporabnikov s posebnimi potrebami.

• Informacije na spletnih straneh, v publikacijah in drugih virih je treba predstaviti na način, ki je dostopen vsem. Uporaba pravilne strukture in označevanja, uporaba alternativnih besedil za slike, podnapisov za video posnetke ter ponujanje informacij v različnih formatih, kot so Braillova pisava, veliki tisk ali avdio, so nekatere izmed rešitev za dostopnost informacij.

• Digitalizacija je pomembna za lažji dostop do informacij in storitev, vendar mora biti tudi digitalni svet dostopen invalidom. Za to so potrebne spletne strani, mobilne aplikacije in elektronske platforme, ki ustrezajo smernicam za spletno dostopnost.

• Pomembno je ozaveščanje ljudi o pomenu dostopnosti za invalide ter izobraževanje strokovnjakov in oblikovalcev o najboljših praksah in smernicah za dostopnost.

Vse te prilagoditve in prizadevanja za izboljšanje dostopnosti so bistveni za ustvarjanje vključujoče družbe, v kateri lahko polno sodeluje in prispeva vsak posameznik ne glede na svoje omejitve.

Peter Rot, tiflopedagog

Igor Miljavec, predsednik