MARTINOVANJE NA DOLENJSKEM
V soboto 14. novembra, smo se upokojenci podali na martinovanje. Napolnili smo ta velik avtobus, saj nas je bilo kar 54, pa še vodič g. Tomaž in dva šoferja: David in Dejan. Na pot smo se podali ob 6 h zjutraj in se vračali po 11 uri zvečer.
G. Tomaž je že takoj po prihodu na avtocesto začel s spontanim pripovedovanjem. Najprej nam je razložil pot, potem pa zanimivosti o Nanosu, Ajdovščini, reki Vipavi – mrzli reki in Gorici povezane z zgodovinskimi dogodki. Nadaljeval je s Pivško dolino, Postojnsko jamo in Krasom, Rakekom in Snežnikom ter Rakov Škocjan. Škocjanske jame so ena od treh naravnih znamenitosti poleg Idrijskega rudnika in Ljubljanskega barja, ki so na UNESCOVEM seznamu naravne dediščine.
Po prvem postanku smo se seznanjali z življenjem na Ljubljanskem barju, uporabi šote v prejšnjih časih, o potresu v Ljubljani 1895. leta in zaslugah župana Ivana Hribarja za obnovo Ljubljane, izgradnjo cest in elektrifikacijo. Izvedeli smo še o Ljubljanici in njenih sedmerih imenih, Rakovi jelši in Muljavi (Jurčič), Stični in Kartuziji Pleterje ter o reki Krki (112 km v celoti po slovenskem ozemlju). Govorili smo še o kozolcih in muzeju na prostem ter o Mirni peči, Trdinovem vrhu in Janezu Trdini. Mimo Trebnjega smo se že približevali Novemu mestu ali Rudolfovo, kot so ga imenovali v začetku po ustanovitelju v 14 stol.
Takoj po sestopu iz avtobusa smo bili sprejeti s šilcem žganja Jegermeister, nakar smo se odpravili na vzpetino sredi mesta, kjer stoji Kapiteljska cerkev, ki je edina pri nas, kjer se sredinska ladja in oltar lomita. Ko smo se seznanili z zgodovinskimi podatki, smo si ogledali tudi notranjost in kripto, ter pot peš nadaljevali do Dolenjskega muzeja, kjer smo si ogledali film o arheologiji ter razstavljene vojaške predmete. Po drugi strani smo šli pred mestno hišo in v bližnjo kavarno, kjer so nam postregli s »pohančkom«. Podkrepljeni smo se vrnili k avtobusu, ki nas je odpeljal v Paho.
To je manjša vasica, kjer sta nas gospodar in njegova hči sprejela pred 150 let staro domačijo, ki je krita s slamo in nam po uvodnih besedah postregla s pehtranovo potico. Ogledali smo si notranjost in gospodar nam je v kleti postregel s Cvičkom. Odšli smo v sosednjo sobo, kjer smo si ogledali film Zgodba o cvičku, ki nas je seznanil kako nastaja vino cviček, iz katerih vrst vin in v kakšnem razmerju. Za zaključek so nam postregli z ajdovim kruhom z orehi in sirom, gospodar pa nam je postregel posebej z vsako vrsto vina, ki sestavlja cviček. Nazadnje nam je natočil še kraljevski cviček.
Odpeljali smo se še do cerkvice posvečene sv. Juriju, ki je bila pred kratkim obnovljena. Nazaj grede smo se ustavili pri g. Pavlinu, ki je za nas spekel kostanj in nam postregel z moštom. Večer smo zaključili v gostilni pri Štefki na Otočcu, kjer so nam postregli z Martinovo večerjo. Za zabavo pa sta poskrbela mlada fanta, ki sta igrala na kitaro in harmoniko – diatonično (saj je imel v teh krajih tudi g. Slak svojo zidanico) ter vneto prepevala. Da bi bilo vse popolno pa nas je obiskal tudi škof sv. Martin, ki je blagoslovil vino in nas ter nam posredoval cel kup zanimivih naukov in nasvetov, praktičnih za vsakdanje življenje.
Ob gotovi uri smo se vrnili na avtobus in se polni vtisov vračali proti domu.
Zapisala: Nives Urdih
