Naši člani smo se v lepem številu - 49 udeležencev, na državni praznik 25. maja, podali na izlet.

Naš prvi cilj so bili kozolci, ki so tako značilni za Slovenijo in imajo v Šentrupertu svoj razstavni prostor. Sprejela nas je gospa Špela Kodrič, kustosinja muzeja in nas najprej popeljala v Kamnje na turistično kmetijo PRI JANEZKOVIH, ki jo upravljata Medeja in Ivan Kurent. Sprejela nas je prijazna gospa, ki nam je obrazložila družinske odločitve glede kmetije. Gospa je hkrati tudi predsednica kmečkih žena v okolici in iz vseh razgovorov sledi, da s krajem in obiskovalci zelo lepo sodelujejo. Doživeli smo pogostitev z domačimi dobrotami in pijačo.

Uredili so Janezkov muzej,  zbirko starega kmečkega orodja (eksponate  prinašajo ljudje iz vse okolice) razstavljeno na podestu skednja. Svoje pridelke dobavljajo v najbližja gostišča: sadje, zelenjavo, domač kruh iz krušne peči in pecivo, pletarske izdelke in spominke ter domače milo v obliki školjke (na njivi pod hišo vsako leto naberejo školjke – srčka ribic ki so živele v panonskem morju). Posedujejo žig steklarske pohodne poti in prirejajo kresovanje s starimi kmečkimi igrami.

Nato smo se odpravili v muzej kozolcev, napravo za sušenje sena in ostalih kmečkih pridelkov.  Vsi kozolci so mojstrovine, bili so postavljeni v okolici in preneseni v naravni obliki na razstavni prostor. Postavljajo jih tesarski mojstri, nekaj je kritih  s slamo – rženo pa krovci, ki jih je v Sloveniji le še nekaj. Razstavljenih je 21 kozolcev in vsak ima svojo zgodbo.

Od tu smo se po ozkih poteh podali še na oglarsko domačijo Brinovec v Slavino – Dole pri Litiji, kjer nas je sprejel gospodar Miroslav Brinovec s celotno družino. Najprej nam je ob kopi, ki gori že skoraj dva tedna, obrazložil kako poteka priprava oglarjenja. V kopo je potrebno naložiti približno 70 m3 drvi – meterc in jih primerno zložiti. Na sredini mora biti narejen kot nek dimnik, ki je pokrit z železnim pokrovom. Drva so obložena s svežo travo in pokrita s približno 20 cm slojem zemlje. Naokrog, po sredini kope je narejena pot, po kateri se da hoditi in ustvarjati dodatne zračnike. Kopo zakuri vedno ženska in gori približno tri tedne preden drva zoglenijo – ne smejo zagoreti.

Po praktični predstavitvi delanja zračnikov smo se preselili na prostor za razlaganje, kjer so nas pogostili s kruhki (doma pečen kruh tudi iz oglja z različnimi namazi (zaseka, skuta z zelišči, salamo in drugo. Gospodar pa nam je razlagal: z oglarjenjem je začel njegov ded, ki se je tega naučil od Italijanov pred več kot 90 leti. Danes tvorijo družino njegov oče in mati, on in žena ter štirje otroci. Najmlajša nam je pred in po predstavitvi zaigrala na kitaro in zapela par pesmic, katerim smo tudi mi pritegnili.

Kmetija izvaja programe predstavitve za vrtce, za osnovne šole in odrasle med katerimi smo tudi upokojenci in udeleženci tretjega življenjskega obdobja. Zahvaliti se jim moramo tudi za razumevanje, saj so naša dva člana, ki težko hodita, s traktorjem prepeljali na prizorišče. Bilo nam je lepo.

Od tu smo se podali še na večerjo na Trojane in nabavili krofe za svoje domače. Ob vrnitvi domov smo vsak zase premlevali vtise dneva in bili zadovoljni, da smo preživeli lep prazničen dan.