Naše društvo se je predstavilo s kuhanjem polente po starem receptu v sklopu frnažarske malice. Skuhati ta pravo domačo koruzno polento, pa ni mačji kašelj. V starih časih so polento kuhali v kotličku nad ognjem. (kuotlu) Če jo danes skuhamo v kotličku nam da občutek domačnosti s kančkom nostalgije. Kaj ni najboljši del polente prav zapečena skorjica na dnu kotlička?

Prav zato smo na hribčku pod lipo za udeležence dogodka pripravili živi prikaz kuhanja polente na ognju v bakrenem kotličku. Da je bila polenta pravilno skuhana je poskrbel naš predsednik Cvetko Dominko. Tudi naši
najmlajši so se preizkusili v mešanju polente.
Sestavine in priprava: Za 4 osebe potrebujete: 2 litra vode, 250 gramov grobo mletega koruznega zdroba, eno žlico masla-olja in eno žličko grobe soli.  Za pravo polento potrebujete koruzni zdrob, prav tak kot smo ga včasih dobili v mlinu v Biljah.(od leta 1889 dalje) Za pripravo pa potrebujete veliiko časa, kar 40 minut kuhanja. Se čudite kaj? Ni časa, boste rekli. Danes večina kuha instant polento, ki je skuhana že v 3 minutah.
 
Postopek kuhanja: Zavremo vodo, solimo, dodamo poljubno maščobo in postopoma med mešanjem dodajamo koruzni zdrob. Važno je le to, da ne pozabimo mešati - da ne nastanejo grudice. Včasih se je mešalo z dolgo leseno kuhalnico, ki so ji rekli polentar. Skuhano so stresli na lesen pladenj - kosir in jo razrezali s špago.

Naše none so v tistih časih rekle: "Za pripravo dobre polente je potrpežljivost božja mast!"

Polenta pa vsebuje tudi zdravilne sestavine: riboflavin, tiamin, niancin, pantotenske kisline, vitamine B6, E, K,
cink, železo, magnezij, fosfor, baker, kalcij, mangan, selen. Vse naštete zdravilne sestavine ščitijo naše zdravje, krepijo kri, povečujejo energijo, skrbijo za dober vid, lepo kožo, upočasnjujejo staranje, znižujejo krvni tlak, holesterol, lajšajo težave s hemoroidi, preprečujejo razvoj sladkorne, bolezni srca in ožilja.                                        SEDAJ IMATE EN RAZLOG VEČ, DA BO POLENTA VEČKRAT NA VAŠI MIZI. PA DOBER TEK!                                                                                                                                                                       
 Prispevek: Vojka Rustja
 Fotografije: Marta Volk, Cvetko Dominko