Članice Društva žena in prostovoljke projekta  STAREJŠI ZA STAREJŠE enkrat letno kot nagrada za celoletno delo  organiziramo izlet po naši bližnji  oziroma nekoliko širši okolici. 

V soboto, 30. novembra 2019,smo se tako  odpravile na potepanje  po Palmanovi, Gradežu, Škednju in Trstu. Zaključili pa smo na kraški domačiji v Grahovem brdu blizu Senožeč.

Glede na muhasto vreme, nas je zelo skrbela vremenska napoved za soboto. Nebo je uslišalo naše prošnje in zbudili smo se v lepo sončno jutro in se pogumno podali na pot proti Palmanovi , to je renesančno mesto v obliki zvezde, ki je bilo zgrajeno že v Renesansi in so ga leta 1960 italijanske oblasti proglasile za nacionalni spomenik.

Tu smo si ogledali vojaški muzej, cerkev….. spili dobro kavico in v prijetnem soncu nadaljevali pot proti Gradežu. Pogled se nam je ustavljal na čudovito  poljih, kjer gojijo ogromno špargljev, zelenjave in seveda tudi vinsko trto. Vendar je v tem letnem času narava mirovala.

Gradež je slikovito zgodovinsko središče kulturnega dogajanja, danes pa slovi kot otok sonca in sodi med lepše počitniške kraje na Jadranu. 

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru. Ogledali smo si cerkev. Sv. Evfemije, slikovit mandrač in se nekoliko sprehodili ob obalnem delu Gradeža.

Pot smo nadaljevali proti Škednju, predmestju Trstu,ki ga močno kazi ogromna železarna.

Naš cilj pa jje bil ogled muzeja z bogatim ljudskim izročilom.. Tu nas je sprejela domačinka in nam razkazala etnografsko zbirko, ki  priča o vsakdanjem življenju tržaških Slovencev in delu škedenjskh krušaric. Videli smo kuhinjo s krušnjo pečjo, bogato zbirko noš in bili tudi seznanjeni z nekaterimi običaji, predvsem s peko kruha, s katerimi so ženske zalagale Trst in z njim tudi zaslovele, saj so  leta 1756 prav škedenjske krušarice dobile prvo nagrado avstrijske krone za najboljši kruh v celem cesarstvu. S to peko so nadaljevale  tudi po drugi svetovni vojni, dokler niso novi higienski predpisi prepovedali domačo krušno peko

V poznih popoldanskih urah smo si ogledali tudi Trst, ki si svoj razcvet doživel v času 

Marije Terezije. Takrat je nastal Trst, kot ga poznamo danes, pristanišče z bogatimi stavbami, mogočnimi trgi ter cerkvami. Trst nas je že pričakal praznično okrašen, vendar nekoliko hladen, s svojo značilno burjo.

 Sprehodili smo se  čez Veliki trg /Piazza Unita/ in trg Borze, ki sta najlepša trga v Trstu, kjer se šopirijo najlepše občinske in vladne palače. Tudi Trst ima svoj Canal Grande, ki je obdan z večjimi trgi – Ponte Rosso, San Antonio. 

Trsta nismo mogli zapustiti brez posedanja v prijetni kavarni in pitju dobrega kapučina.

In že smo hiteli proti Grahovem brdu na urejeno turistično kmetijo na slovenskem Krasu, kjer so nas postregli s pravimi kraškimi specialitetami, joto, klobaso, prato s krompirjem in okusnim jabolčnim štrudljem.

V prijetnem vzdušju smo se vrnili domov v poznih večernih urah, polni lepih vtisov in

doživetij.

                                                                                   Gordana Vičič