Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Ste vedeli, da se datum pusta letno spreminja glede na datum velike noči?

Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede, ko se začne 40 dnevni post pred veliko nočjo. Na Miren Krasu se že stoletje ohranjajo pustni običaji in liki, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. V kraškem delu občine je poznan tradicionalni Opajski in Kostanjski pust, v "dolini" pa pustne običaje ohranjajo v Biljah.

OPAJSKI PUST

Opajski pust ima že več kot 100-letno tradicijo, saj so pusta po pričevanjih v Opatjem selu »uganjali« že pred 1. svetovno vojno, v času Avstro-Ogrske monarhije. Pusta lahko »uganjajo« oz. se šemijo samo fantje in sicer tisti, ki v 18. letu starosti plačajo fantovsko (prestanejo določen preizkus znanja) in s tem iz »šmrkoucev« postanejo opajski fanti.

Opajski fanti za pusta hodijo po vasi od hiše do hiše pobirat pusta (jajca, klobase, čebulo, vino, denar…), Pobrane darove skrbno zapišejo v opajsko pustno knjigo, v katero zabeležijo tudi zanimivejše dogodke opajskega pusta. Med nabirko po vasi prepevajo opajske pustne pesmi »Čehi so se oženili (besedilo in melodijo so s seboj prinesli domačini, ki so se vrnili iz begunstva na Češkem po 1. svetovni vojni), Ma kaj je to z´na kieln´rca in opajsko himno Preljubeznivi. Opajski pust tradicionalnih pustnih likov ne pozna, razen »kouciete«, lik ki ponazarja pregon zime. To so novopečeni opajski fanti, ki z nogavico napolnjeno s pepelom strašijo in priganjajo otroke po vasi. Na pepelnično sredo pa pusta obsodimo za vse tegobe v preteklem letu in ga sežgemo ter se za eno leto poslovimo od njega.

Zadnja leta se opajski pust skupaj z dekleti in otroci udeležuje tudi pustnih povork v bližnji okolici, tako doma kot v zamejstvu.

KOSTANJSKI PUST

Kostanjski pust ima že več kot 100 – letno tradicijo. Prekinjen je bil le med 1.sv. vojno in med italijansko okupacijo, ko je bilo prepovedano zbiranje in druženje ljudi.

Navada je bila da so se na pustni torek zbrali pustarji – samo možje in fantje in se ob pesmi podali po vasi od hiše do hiše pobirat pusta. Vsaka hiša jih je lepo sprejela, pogostila in obdarila z vinom, klobasami in jajci. Zvečer pa so imeli pustno večerjo iz vseh dobrot, ki so jih dobili po vasi v vaški gostilni. Tam je nato potekal tudi pustni ples. Na pepelnično sredo so vedno pokopavali Tineta, ta je bil v preteklosti večkrat tudi kakšen vaški pijanček.

Dobrih 10 let nazaj se je pobiranje pusta preneslo na pustno soboto, poleg tega pa so pustarji sprejeli medse tudi pustarke. Zjutraj se zberemo pustarji in pustarke mladi in tisti mladi po srcu ter se skupaj v spremstvu harmonik, drugih inštrumentov in pesmi odpravimo po vasi od hiše do hiše pobirat pusta, preganjati zimo in delti dobro voljo. Vsaka hiša nas lepo sprejme, pogosti in obdari z dobrotami, kot v starih časih, poleg tega pa dobimo tudi denarno podporo za pusta. Na pustno soboto zvečer organiziramo tudi pustni ples za vse domače in tuje maske v domačem kulturnem domu. Pustno dvorano okrasimo vsako leto z drugačno tematiko (valentinovo, morje, pust,…). Vsakič se vrtimo ob zvokih druge glasbene skupine. Seveda najlepše skupinske in posamezne maske bogato nagradimo. In tako bo tudi letos - vabljeni na Tradicionalno pustovanje v Kostanjevici na Krasu v kulturnem domu (dvorana), v soboto, 26. februarja od 21. ure dalje. Pustni ples v maskah in zabava do jutra s skupino IN GREMO!

Pustni torek je že več let rezerviran za naše najmlajše. Mladi v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kostanjevica na Krasu ta dan pripravimo otroško pustno rajanje za vse domače in okoliške otroke. Otroci se sladkajo s slastnimi krofi, plešejo, ustvarjajo in brezskrbno uživajo.

Kot zaključni dogodek tradicionalnega Kostanskega pusta pa je pokop »rancga Tineta« na pepelnično sredo. Od njega se poslovimo v domači dvorani, nato se gre od kleti do kleti po okoliških krajih, kamor so izseljeni domačini. Ob prihodu v Kostanjevico pa sledi zažig, pokop in poslovitev od Tineta, seveda samo do naslednjega leta. Po pokopu pa sledi še zadnja pustna večerja jajca s klobaso in že so misli usmerjene na naslednji pust.

PUST V BILJAH

Nekateri krajani Bilj se še spominjajo časov po drugi svetovni vojni, ko so se kot otroci našemili in hodili na pustni torek od hiše do hiše in pobirali darove: običajno so bila jajca, ocvrte štraube in fancule – nekakšni krofi, ter sem pa tja je kdo daroval tudi denar.

Posebno mesto pa sta imela dva pustna lika to sta bila grlekin in gobo. Grlekina je predstavljal višji fant oblečen v bele hlače in jopič z raznobarvnimi vzorci, obraza ni imel zakritega, le pobarvanega z   živahnimi barvami, na glavi je nosil koničasto belo kapo, iz vršička kape pa so bingljali raznobarvni trakovi. Najvažnejši del opreme so bile molete – približno petdeset centimetrov dolgi kosi lesa razžagani na pet ali več letvic, ki so se skupaj držale le ob ročaju. Z moleto je grlekin tolkel po dlani leve roke ali drugod po telesu in opozarjal nase.

Za njim je hodil gobo ali grbavec. To je bila šema starejšega moškega z veliko grbo, na glavi je imel poveznjen star klobuk, oblečen pa je bil v ponošeno delovno obleko. Obraz je imel zakrit na različne načine, tako da ni bil prepoznaven. V rokah je nosil velik okrogel pleten koš. Ti dve šemi sta v paru že zgodaj zjutraj hodili od hiše do hiše, nič nista spregovorili, ljudje pa so ju bili veseli, saj sta po prepričanju prinašala srečo.

Ko je bilo leta 1984 ustanovljeno kulturno društvo, se je ta običaj še nekajkrat pojavil, sicer pa je bilo organizirano pustovanje tako, da so se z raznimi maskami predstavili zaselki Bilj.

Leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 je krajevna skupnost Bilje organizirala otroška in družinska pustovanja, od leta 2008 do leta 2012 je otroško pustno rajanje prevzelo kulturno društvo, od leta 2013 pa do 2020 društvo žena iz Bilj. Zaradi pandemije je pustovanje zadnji dve leti odpadlo.

Velja poudariti, da so bila vsa omenjena pustovanja, predvsem otroška dobro organizirana tudi z  primernimi animatorji. Bila so izredno obiskana in v veliko veselje in sproščeno vzdušje otrok, kar je bil nedvomno tudi cilj organizatorjev.

Pripravili: KS Kostanjevica na Krasu, KS Opatje selo, Kulturno turistično društvo Zarja Bilje
Prispevke zbrali v Turizem Miren-Kostanjevica