Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
9°C
SOB.
22°C
8°C
Oceni objavo

Sožitje oblik, barv, volumnov, svetlobe in sence

Šestdeseta in sedemdeseta leta preteklega stoletja so odkrivala in spodbujala inovativnost in avtorsko obravnavo tapiserije, ki je postala pomembno likovno izrazno sredstvo predvsem likovnicam, ki so tapiserijo izpostavile ne samo kot dvodimenzionalno slikarsko ploskev, temveč tudi kot tridimenzionalni objekt ali tekstilno skulpturo.
Globoko sled v modernističnih iskanjih tehnike tkanja, šivanja in sestavljanja so pustile velike ustvarjalke iz evropskega in tudi slovenskega prostora kot Magdalena Abakanowicz, Jagoda Buić, Cvetka Miloš, Marika Danč Roth in Eta Sadar Breznik, ki se jim je v začetku tega stoletja pridružila tudi Katarina Spacal, tkalka in umetnica, ki je v slovenski likovni prostor vstopila leta 2002 z odmevnimi predstavitvami tapiserij kot reminiscencami kraške pokrajine, s katero je čustveno povezana vse od otroštva.

 

Občutek za lepoto oblikovanja položen v zibelko

Za Katarino Spacal bi lahko rekli, da ji je bila ljubezen do lepega in likovno dovršenega položena v zibelko, saj je njeno strast do mehkobe in izrazne sporočilnosti tkanin mogoče najti že v mamini družini, v kateri je odkrivala lepoto oblikovanja, krojenja, šivanja, pletenja in tkanja, subtilnost do kompozicije, barvne lestvice, strukture in svetlobe pa v očetovem bogatem ustvarjalnem opusu. V letih šolanja je, vse od tistega trenutka, ko je ponotranjila izrazno in izpovedno moč niti kot materializirane linije in se tehnično izpopolnila v tehniki tkanja, to podedovano in privzgojeno danost pa tudi velik dar izvirno nadgradila v svoja lastna ustvarjalna iskanja.

V letih po teh prvih samostojnih razstavah je Katarina Spacal, univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, vztrajno in premočrtno iskala svojo pot in smer, z veliko vnemo in predanostjo raziskovala ter se izpolnjevala tako v tehniki kot tudi v izraznih možnostih področja, ki zahteva širino in zmožnost videnja uporabne in umetniške sinteze. Unikatno ročno tkanje jo je bolj in bolj nagovarjalo in ji vse bolj omogočalo, da se je njena likovna in oblikovalska strast vse bolj in vse širše udejanjala.

 

Nit je Katarinino likovno sredstvo

Njen širok izbor del nas prepriča o njenem globokem odnosu do niti kot prvobitnega človekovega izraznega sredstva, ki jo vodi pri iskanju likovnih in uporabnih odločitev. Nit je pravzaprav njeno likovno sredstvo, podobno kot črta pri slikarjih, ki ji narekuje vsebino in obliko, jo vodi v skrivnosti likovne izpovedi, v podoživetje prepleta barvnih prepletanj in optičnih mešanj, v reliefnost in haptičnost, v iskanje mehkih krožnih linij in volumnov, ki se kot po nekem notranjem hotenju najčešče zavrtijo v polžaste oblike, vrtinčenja, valovanja. Njena dela nosijo v sebi občutja topline, mehkobe in skladnosti. Kot bi posrkala harmonijo narave na robu kraške planote s pogledom v večen spoj morja in neba, in svetlobo, ki mehča in poudarja zlitost barvnih dražljajev in jih stke v ponotranjen barvni vtis.

 

Katarino Spacal je lepo opazovati pri delu in ujeti tisti ustvarjalni trenutek, ko se odloča, na kateri izmed dveh lesenih statev bo ustvarjala in kateri votek bo izbrala. In ko opazuješ njene roke in noge, začutiš utrip njenega srca: veš, da je nit tista, ki v njej zdrami občutenja, videnja, doživljanja, da jo nagovori h kateremu materialu in barvi naj pristopi. Ustvarja brez vnaprejšnje skice, risbe, akvarela ali kartona, po katerem se tradicionalno tke. Pomemben ji je samo dotik nitne strukture, ki spodbudi ritem rok in nog, da sledijo notranjemu napevu, melodiji volnenega, bombažnega, svilenega votka, debelejšega ali tanjšega, v barvnih niansah, ki se predajajo temeljni barvni odločitvi ali radikalno izstopajoči. Spretni prsti tkejo slike, katerim ne daje naslovov, a izražajo občutenje okolja, v katerem živi. Njene roke iz tkanja krojijo in šivajo vrsto drugih unikatnih izdelkov, ki pobožajo k estetiki nagnjeno oko: z mehkobo, linijami, barvnim prepletom in strukturo. Izbor je bogat. In prav vsak nagovori z lepoto, harmonijo in subtilnostjo.

 

Besedilo: Nelida Nemec

Foto: iz osebnega arhiva Spacalove

Oglejte si tudi