Astronomija v arhitekturi Majev in sosednjih ljudstev

V KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje so na predavanju v občinski stavbi gostili uglednega gosta. Dr. Ivan Šprajc, svetovno znani arheolog in antropolog, nam je predstavil, kako so Maji in sosednja ljudstva dobro poznali astronomijo in to znanje uporabljali pri gradnji piramid, templjev in drugih stavb.

“Astronomija je najstarejša znanost, kar jih pozna človeštvo, astronomsko znanje omogoča orientacijo v prostoru in času,” je uvodoma povedal predavatelj. Še bolj pomembna kot orientacija v prostoru, je bila po njegovih besedah, včasih orientacija v času. To je postalo še posebej pomembno z uvedbo poljedelstva. Z vremenskimi spremembami namreč pogosto sovpadajo nebesni ciklični pojavi. “Zato seveda ni  čudno, da so vse stare civilizacije imele zelo visoko raven astronomskega znanja, Maji in sosednja ljudstva niso nobena izjema,” je poudaril Šprajc. Gospodarstvo teh ljudstev je temeljilo na intenzivnem poljedelstvu, pridelovali so predvsem koruzo. Gradili so impozantne zgradbe, ki še danes dokazujejo, da so kljub kamenodobni tehnologiji imeli bogato astronomsko znanje. Številne piramide, svetišča in palače najrazličnejših oblik in razsežnosti še vedno stoje kot nema pričevanja nekdanje veličine. Večina orientacij se nanaša na sončne vzhode in zahode na določene datume. Nekatere stavbe so orientirane tudi po Luni in Veneri.       

Dr.  Ivan Šprajc je vodja inštituta za antropološke in prostorske študije v ZRC SAZU  v Ljubljani, poznan pa je predvsem po raziskovalnih odpravah v Srednji Ameriki.  Diplomiral je iz arheologije in etnologije na Univerzi v Ljubljani, magistriral iz zgodovine in etnozgodovine  na nacionalni šoli za antropologijo in zgodovino v Mehiki ter doktoriral iz antropologije na mehiški nacionalni avtonomni univerzi. Od leta 1992 do 2001 je delal kot raziskovalec na mehiškem nacionalnem inštitutu za zgodovino in antropologijo. Že vrsto let preučuje arheologijo in arheoastronomijo Mezoamerike.

Od leta 1996 je vodil 11 arheoloških terenskih pregledov v težko dostopnih in arheološko neraziskanih osrednjih nižavjih mehiškega polotoka Jukatan. Njegove odprave so odkrile več kot 80 prej neznanih arheoloških najdišč, vključno z večjimi   urbanimi središči z ostanki monumentalne arhitekture in klesanimi kamnitimi spomeniki. Na področju arheoastronomije je z obsežno raziskavo dokazal, da je bil planet Venera v mezoameriškem pogledu na svet močno povezan z dežjem, koruzo in rodovitnostjo in da so ta pojmovanja temeljila na opazovanju naravnih dejstev. Več let se posveča sistematičnemu proučevanju  astronomskega  pomena  orientacij v arhitekturi, rezultati teh raziskav osvetljujejo pomembne vidike arhitekture in urbanizma v predšpanski Mezoameriki.

Za KD Stanko Vuk

Alenka Ožbot Klančič