V soboto, 7. junija, je bilo v Vojščici na Krasu zelo živahno.
Umirjena kraška vasica s pogledom na morje je postala prizorišče novega festivala kaštelirjev / festival dei castellieri, ki so ga poimenovali kar TABR – po delu naselja »Tabor«, vzpetini nad vasjo, kjer danes stoji pokopališče in ostanki nekdanje cerkve sv. Vida.

Tabor je bil v preteklosti tudi prazgodovinsko naselje – gradišče, datirano v bronasto dobo (2. tisočletje pr. n. št.), s markantno lego in razgledom, ki se razteza čez Kras vse do morja. Prav zato je Vojščica postala tudi glavno prizorišče festivala, ki je nastal v sklopu projekta Interreg ITA–SLO KAŠTellieri, v katerem kot projektni partner sodeluje tudi Javni zavod Miren Kras.

»Z organizacijo festivala želimo približati dediščino prazgodovinskih gradišč, ki je tako na območju občine Miren – Kostanjevica kot tudi na Krasu in v čezmejnem prostoru zelo prisotna in bogata. Pomembno je, da širša javnost to dediščino spozna, vidi in tudi ponotranji – saj je skupna vsem, obenem pa jo lahko vsi pomagamo ohranjati in zaščititi za prihodnje rodove. Žal je bila dediščina gradišč dolgo časa spregledana, z opuščanjem obdelovanja zemlje in paše pa so se te krajine zaraščale in pozabljale. V sklopu projekta KAŠTellieri bomo skozi različne aktivnosti del teh gradišč očistili, digitalizirali in jih ponovno oživili z vključitvijo v nove turistične produkte,« pravi Anja Sedevčič Lasič, vodja projekta pri JZ Miren Kras.

Dogodek so izvedli v soorganizaciji z lokalnim društvom ŠKTD Farjovca, saj si želijo, da bi festival zaživel in se nadaljeval tudi po koncu projekta, ki se izteče oktobra 2026.

Kaj vse so obiskovalci lahko doživeli v soboto na festivalu?

Pester celodnevni program se je začel že ob 9:00 zjutraj z vodenim pohodom Od gradišča do gradišča, ki je potekal v slovenskem in italijanskem jeziku. Krožna 8-kilometrska tura je vodila do dveh gradišč – Tabra pri Vojščici in Grmače pri vasi Novelo. Slednje ima še danes lepo ohranjeno zunanje obzidje, ponekod visoko tudi do 6 metrov.

Udeležba na pohodu je bila zelo dobra, organizatorji pa še posebej zadovoljni, da so se pohoda udeležili pohodniki tako iz sosednje Italije (Trst, Ronchi, Udine) kot tudi iz bolj oddaljenih krajev v Sloveniji (Novo mesto, Ljubljana, Slovenske Konjice).

Popoldan v duhu ustvarjalnega laboratorija

Med 14:00 in 18:00 je dogajanje potekalo na kar petih različnih točkah po vasi Vojščica, kjer smo gostili pet ustvarjalnih delavnic:

• Pred cerkvijo sv. Vida je potekala kamnoseška delavnica pod vodstvom kamnosekinje Petre Pike Moze iz Lipe. Obiskovalci so si lahko izklesali poseben spominek z motivi iz tistega časa.
• Ob stari šoli v Vojščici je zadišalo po prazgodovinski kuhinji. Pod vodstvom arheologinje Polone Janežič so obiskovalci spoznali sestavine, pripravo in tehnike kuhanja prazgodovinske hrane.
• Na zeliščni kmetiji Rogelja je Magda Rogelja popeljala obiskovalce skozi cvetoče zeliščno polje ter jih v posebnem obredu uvedla v uporabo zelišč, ki so jih lahko tudi okusili.
• V kalu Poščenik, nekoliko izven vasi, sta potekali dve delavnici: izdelovanje lokov in piščali ter pletenje venčkov sv. Ivana.

Večerno dogajanje na Tabru

Pozno popoldne se je dogajanje preselilo na območje Tabra, ob današnjem pokopališču. Na lepo izravnanem platoju z razgledom na morje in med ruševinami stare cerkve so med 18:30 in 20:00 potekala strokovna predavanja.

Arheologi dr. Maša Saccara, dr. Tomaž Fabec, dr. Federico Bernardini in dr. Peter Turk so predstavili arheološko dediščino Krasa, dosedanja raziskovanja ter rezultate analiz LIDAR posnetkov, opravljenih v okviru projekta. Presenetljivo velik obisk domačinov je pokazal močan interes za tovrstno dediščino.

Zaključek z glasbo in zvezdami

Večer so zaključili s prav posebnim glasbenim nastopom skupine TRŠ, slednja igra na glasbila izdelana iz lesa kar 6500 let stare jelke najdene v Čadrgu.

Člana skupine Jani in Samo Kutin (sicer znana tudi iz zasedbe Bakalina) sta pred dvema letoma ob obnovi opuščenega kala v Čadrgu naletela na impresivno najdbo dobro ohranjenih debel jelk, ki so bila dolga tisočletja zakopana pod zemljo.

Les so skrbno shranili, razžagali, posušili in poslali na analizo. Ugotovili so, da gre za jelko, katere starost je bila ocenjena na kar 6500 do 6580 let – torej sega v čas kamene dobe. Še posebej fascinantna je bila izjemna ohranjenost lesa, saj je ohranil trdnost in vse značilnosti, ki omogočajo nadaljnjo uporabo.

Samo Kutin je bil tisti, ki je predlagal, da bi iz tega lesa izdelali glasbila – s tem bi lesu simbolno vdihnili večnost in obenem oplemenitili izjemno najdbo. Tako se je v zadnjih dveh letih začela razvijati celotna serija unikatnih glasbil: flavte, fujare, lire, harfe, zdaj pa je v nastajanju tudi violina pri goslarskih mojstrih iz Škofje Loke.

Z razvojem teh glasbil se je rodila tudi zamisel o ustanovitvi zasedbe, ki bo igrala prav nanje.

S tem je bila premierna izvedba skupine TRŠ ne le umetniški, temveč tudi zgodovinski dogodek, ki je na čudoviti lokaciji ob zvokih glasbil iz prazgodovinskega lesa simbolično zaokrožil festivalski dan.

Po koncertu je sledilo še druženje z ljubitelji astronomije in opazovanje zvezd s teleskopi – nočno nebo je bilo jasno in gostoljubno, zato smo ujeli marsikateri pogled v neskončnost.

Organizatorji z zadovoljstvom zaključujemo 1. edicijo festivala TABR v Vojščici in že z optimizmom napovedujemo nadaljevanje – prihodnje leto z še bogatejšim programom!