V soboto, 28. septembra, je v Novi vasi na kmetiji Francetovi potekala delavnica o postavitvi suhega zidu kot naravne protipožarne prepreke. Dogodek, ki je del projekta EIP – Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij, je združil več kot 20 udeležencev, ki so se spoznali s tradicionalnimi tehnikami gradnje suhih zidov in njihovim pomenom za kraško kulturno krajino.

Celostna rešitev za zaščito pred požari

Projekt EIP, sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, naslavlja kompleksne izzive požarne varnosti in revitalizacije kmetijskih površin. Suhi zidovi imajo pomembno vlogo pri omejevanju širjenja požarov, saj ustvarjajo naravno pregrado, obenem pa ohranjajo biotsko raznovrstnost ter izboljšujejo kakovost tal.

Delavnico je otvorila Karin Lavin iz Zavoda Anima Mundi z uvodnim predavanjem v Hiši opajske tradicije v Opatjem Selu. Predstavila je kulturno in ekološko vrednost suhih zidov, ki so ključni za zaščito krasa in ohranjanje njegovega tradicionalnega videza. Nato je sledil praktični del delavnice, kjer so udeleženci pod vodstvom strokovnjakov iz Partnerstva kraške suhozidne gradnje gradili suhi zid na terenu

Pozitivni odzivi udeležencev

Dogodek je bil izjemna priložnost za povezovanje tradicije in sodobnih pristopov k varstvu okolja. Udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad pridobljenim znanjem in praktičnimi izkušnjami, ki jih bodo lahko uporabili na svojih kmetijah. Delavnica je le ena izmed aktivnosti v okviru projekta, ki bo trajal do pomladi 2025 in ponujal številne možnosti za vključevanje lokalnih prebivalcev.

O PROJEKTU:
Projekt je del programa EIP Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in je vreden 400 tisoč evrov, od katerega iz Evrope prihaja slabih 60 odstotkov ali 239 tisoč evrov.

V projekt EIP v pripravi projekt EIP sodeluje enajst kmetij in štirje strokovni partnerji. Med njimi so z območja v požaru prizadetega Krasa vključeni Javni zavod Miren Kras ter Zeliščna kmetija Rogelja, Kmetija Carstica in Kmetija Francetovi. Velika pozornost je namenjena revitalizaciji prsti in biodiverziteti ter ohranjanju kulturne krajine s ciljem vzpostavitve pilotnega protipožarnega modela modela, ki ga bodo lahko uporabljali tudi drugi. S pomočjo raziskav in praktičnih delavnic se krepi znanje lokalnih skupnosti o uporabi naravnih rešitev pri varstvu okolja. Tovrstni projekti ne izboljšujejo zgolj varnostnih standardov, ampak prispevajo tudi k revitalizaciji podeželja ter ohranjanju kulturne dediščine.