Vsi si želimo dobrega počutja, ki pa je zaradi vedno večjih pričakovanj, produktivnosti in hitenja sem in tja postalo nekaj, kar sicer je na dosegu roke, vendar izmuzljivo, ko ga želimo doseči. Vedno smo mi tisti, ki razporejamo s prioritetami, zato dobro počutje hitro izrinejo stvari, ki so nam bolj pomembne, ne pa tudi dobre za nas.
Za dobro počutje pa sploh ni treba veliko narediti. Za začetek moramo sprejeti odločitev, da zamenjamo vrstni red prioritet in na prvo mesto postavimo skrb zase in za svoje počutje. Le s takšnim pristopom lahko v življenju poskrbimo za ravnovesje in naredimo konkretne spremembe in nato najdemo nam najboljši način, kako to doseči. Vsekakor pa je eden od načinov, ki nikoli ne zataji, praksa joge. Z redno prakso dosežemo ravnovesje na fizični, mentalni in čustveni ravni. Vsakokrat, ko odrolamo svojo jogijsko blazino in nanjo stopimo, izstopimo iz vsakdanjega vrževa v prostor, kjer znova spoznavamo sebe. Vse nalepke, kdo in kaj smo, odpadejo. Preko asan oziroma jogijskih položajev se naučimo sprejemati vse omejitve svojega telesa in razvijamo hvaležnost za vse, kar zmore. Z dihom sproščamo napetosti, ki se skozi čas naselijo v telo in nam povzročajo bolečine. Naše fizično telo, mentalni procesi in čustva so medsebojno povezani, zato se spremembe na eni ravni odražajo tudi na drugih.
Ni tako enostavno pisati o učinkih joge in o dvigu kakovosti življenja, ki nam ga omogoča praksa joge. Vedno je pomembna osebna izkušnja. Razumevanje pride s prakso in ne le s prebiranjem teorije. V proces se moramo zavestno in aktivno vključiti mi sami ter razviti vztrajnost in disciplino, da nadaljujemo tudi takrat, ko se ne počutimo najboljše. Pravijo, da se je treba ravno v takšnih trenutkih usesti na blazino in se povezati s svojim dihom. Zato lepo vabljeni na prakso joge v AIA – Mladinskem centru Mengeš!
Besedilo in foto: Maja Maselj
