Strokovni izraz za to sveto rastlino vseh starih ljudstev in tudi naših pradedkov in babic je Kanabis sativa L. Ta pa se deli na tri genotipe. V Evroaziji Sativa sativa, v severni Aziji Sativa rudralis in v jugovzhodni Aziji Sativa indika. Med seboj se razlikujejo po obliki listov in tudi vsebnosti zdravilnih snovi, kot so kanabinoidi, trpeni, flavonoidi in še kaj.

Najbolj poznana kanabinoida sta CBD ozirom kanabidiol in THC oziroma tetra hidro kanabidiol in sta  v naravi enakovredno zastopana v razmerju 1 : 1. Poznamo pa vsaj še 450 različnih kanabinoidov. Njihovo ravnovesje in razmerje vpliva na sinergijo oziroma vzajemno delovanje na naš organizem. Narava je ustvarila popolno ravnovesje teh snovi v rastlini, s katerimi si lahko lajšamo marsikatere psihosomatske težave, kot so depresije, nespečnost, anksioznost, bolečine, migrene, artritis in tudi bolj resne težave, s katerimi se borijo onkološki bolniki in bolniki z nevrološkimi težavami.

Težava pa nastopi, ker ljudje gensko manipulirajo razmerja v ekstremna odstopanja in tako ne govorimo več o naravni avtohtoni konoplji, ampak o novih modernih sortah. Na eni strani poznamo sorte, ki so zmanipulirane v presežek THC-ja, da dosežejo čim večji psihotropni učinek. Danes je jakost thc v razmerju s cbd narasla na 36 : 1. Taka konoplja ni več zdravilna, ampak si upamo trditi, da je strupena, še posebej za mlade možgane otrok, ki dandanes veselo posegajo po njej. Na drugi strani pa je kmetijska politika razvila industrijsko legalno konopljo. Tu pa govorimo o drugem ekstremu, ko je thc skoraj popolnoma izbrisan iz rastline, saj je dovoljena stopnja le 0,2 %, zato taki konoplji težko rečemo zdravilna oziroma medicinska konoplja. Več o konoplji pa še prihodnjič.

Besedilo in foto: Blanka Tomšič