Če lahko na podlagi tega načela obsodimo na primer rasizem ali pa seksizem, zakaj tega ne bi mogli storiti tudi v primeru vrstizma, ko ljudi, ki zlorabljajo oziroma ubijajo živali za lastne potrebe, niti ne prepoznamo kot morilce. Zato je v družbi, kjer vlada ekstremni vrstizem, treba stremeti k spremembi sistema, ki ne bo zagotavljal živalskih proizvodov, tako da se bodo ljudje samodejno obrnili k veganskemu načinu življenja in postopoma skozi generacije razvili zavedanje o pravicah živali. Pravice živali so torej etični ideal, ki brez večjih težav zmore ugovor proti tradicionalni morali. Pristop za doseganje pravic živali je dolgoročen proces, cilj pa mora biti politični pritisk na živilsko industrijo. Cena, ki jo danes plačujemo zaradi vrstizma kot družbeno sprejete norme, je mnogo previsoka, zato postaja vrstizem vedno bolj etično nevzdržen.

Globoko zakoreninjena paradigma glede večvrednosti človeške vrste ima številne negativne daljnosežne in praktične posledice, ki se že kažejo predvsem na področju okolja, zdravja ljudi in blaginje živali. Ljudje danes potrebujemo toliko virov, da bi potrebovali kar dve Zemlji, da bi zadovoljili naše potrebe. Rezultati izračuna ekološkega odtisa posameznih držav kažejo, da zemeljske vire uporabljamo tako nepremišljeno in neodgovorno, da bo to vodilo v ekološko katastrofo v nekaj desetletji. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kakšen bi bil učinek, če bi se ljudje prehranjevali zgolj s prehrano rastlinskega izvora oziroma bi postali vegani. Glede na številne študije bi bil potencialno učinek zelo velik. Samo v Sloveniji, kjer smo daleč nad evropskim povprečjem po porabi mesnih izdelkov, bi z veganskim načinom prehranjevanja letno nahranili približno še za eno Slovenijo ljudi. To pomeni, da lahko kot posamezniki zgolj s spremembo prehrane pripomoremo k reševanju ekonomskih problemov in največjih okoljskih ter zdravstvenih kriz, tako na lokalni kot tudi na globalni ravni. Še več, s prehodom na globalno veganstvo in trajnostni razvoj lahko presežemo vrstizem in antropocentrizem ter omogočimo sožitje človeka in drugih živih bitij na planetu Zemlja.

Besedilo in foto: Tibor Hercigonja