Spoznali pa smo tudi korake, ki nam lahko pomagajo do dodatne pokojnine, za katero enostavno moramo sami še pravočasno poskrbeti, če ne želimo živeti v revščini ali delati do konca svojega življenja, saj država ne bo poskrbela zanjo. Da je res tako, pričajo demografski podatki. Vsi ti koraki pa nas, če jih upoštevamo, lahko pripeljejo tudi do finančne svobode.
Pri tem je izrednega pomena to, da vsak mesec plačamo najprej sebi. To pomeni, da takoj, ko prejmemo plačo ali kakršnokoli nakazilo na bančni račun, nakažemo 10 odstotkov vseh svojih mesečnih prihodkov na varčevalni račun, ki ga odpremo na banki prav za ta namen, ali pa jih damo v poseben lonček, na katerega napišemo ''za finančno svobodo''. Tako kot to naredi vsak pameten kmet: 10 odstotkov semen da na stran za prihodnjo sezono.
Ko se nabere dovolj privarčevanih sredstev, jih investiramo v dolgoročne naložbe, ki nosijo donose v povprečju med 8 in 9 odstotkov letno. Zato s prihranki nikoli dolgoročno ne varčujemo na banki, v sefu, v hranilniku ali v ''štumfu'', saj tam zaradi letne inflacije denar izgublja na svoji vrednosti.
Ključni koncept pri dolgoročnem investiranju, ki nam lahko pomaga ustvariti dodatno pokojnino kot tudi finančno svobodo, pa je obrestno obrestni račun, za katerega je že Albert Einstein rekel, da je osmo čudo sveta. In tisti, ki ga bo uporabljal, mu bo služil. Tisti, ki ga ne bo uporabljal, ga bo pa plačeval.
Med dolgoročne naložbe, ki naj bi nam zagotovile dodatno pokojnino, pa zagotovo ne sodijo naložbena življenjska zavarovanja, v katera vlaga svoja sredstva večina ljudi. Kot tudi ne naložbe v podobne finančne produkte, kjer ima finančna industrija veliko večje koristi, kot jih imajo ljudje, ki vlagajo vanje. Na predavanju je bilo pojasnjeno, zakaj v takšne produkte ne vlagamo svojih sredstev in kam je priporočljivo vlagati, kdaj in zakaj.
Ker pa veliko ljudi enostavno ne zna in ne zmore dati vsak mesec na stran 10 odstotkov vseh svojih dohodkov, smo na predavanju spoznali, da nam lahko pri tem pomaga vodenje proračuna. Če vsak mesec vodimo vse svoje prihodke in odhodke, kaj hitro ugotovimo, kakšne so naše nakupovalne navade, koliko zapravimo, koliko lahko privarčujemo in koliko lahko investiramo. Pri tem pa nam lahko pomagajo tudi različne aplikacije, ki si jih lahko naložimo na pametne telefone.
Kot tudi to, da spremenimo svoje nakupovalne navade: v trgovino se podajmo samo enkrat na teden, nakupujmo vedno s seznamom v roki, postopoma ukinimo bančne in kreditne kartice in predvsem nakupujmo bolj zavestno in prisotno. Postopoma se znebimo limitov in kreditov in dobesedno zaživimo svobodno življenje.
Kajti, denar imamo lahko na dva načina: da imamo mi kontrolo nad njim ali pa ima denar kontrolo nad nami. In še na dva načina: da delamo mi za denar ali da dela on za nas. To pa pomeni, da ustvarjamo iz aktivnih prihodkov, za katere moramo vsak dan trdo delati, pasivne prihodke, za katere ni treba delati.
Pasivni prihodki pa so na neki način tudi pokojnina. A vprašanje je, kako bomo z njo v prihodnosti živeli, ali še bolje, ali bomo z njo sploh preživeli. Zato pa je tako zelo nujno, da pridobimo znanje, ki ga nikoli nismo dobili niti v šoli, niti na fakulteti, niti doma.
Znanje o finančni pismenosti je prvi korak na poti do finančne neodvisnosti in svobode ter za življenje brez (finančnega) stresa in skrbi. In vsak evro, ki ga vložimo v svoje znanje, se nam nekajkrat povrne. Če vas zanima, kje in kako do širšega spektra znanja z denarnega področja, ki vam lahko pomaga do boljšega, lepšega in bolj kakovostnega življenja, ste toplo vabljeni na spletno stran www.petrazagar.com.
Besedilo: Petra Žagar
Foto: Brane Tomšič
