Foto: Brane Tomšič

Deli:

Tweet

Na predavanju z naslovom »Zgodovina Mengša« smo se v prvem delu najprej seznanili z arheološkimi najdbami, ki dokazujejo, da je bilo ozemlje današnjega Mengša kontinuirano poseljeno že od okoli leta tisoč pred Kristusom, te pa tudi pričajo o prisotnosti gradišča oz. naselbine Ilirskih in (kasneje) Keltskih plemen, preden so na naše ozemlje prišli Rimljani, ki so na tem mestu ustanovini naselje, za katero se še vedno delno domneva, da je bila postojanka Mutatio Ad Quartodecimo, v latinskem prevodu  ''Pri štirinajstem miljniku''. Nato smo govorili o izvoru imena in prvih omembah našega kraja ter spoznali, da se omenjajo fevdalci, imenovani po gradu, prvič  že leta 1154/56, sam kraj Mengeš pa se z nemškim imenom Mannsburg prvikrat omenja leta 1305. Govora je bilo tudi o grbu, gradovih, prebivalstvu v srednjem veku, sodelovanju mengeških kmetov v kmečkem uporu leta 1515, o Turkih, ki so bili tudi v Mengšu, reformaciji, ki je omogočila graditev Ravbarjevega gradu, pa tudi o podrtju kapelice sv. Lovrenca na vrhu Gobavice – Ogrinovo ter  o življenju v 19. stoletju in o mengeški (pra)fari, ki je ena najstarejših cerkva na Slovenskem. V drugem delu pa smo naredili virtualni sprehod čez Mengeš tako, da smo s primerjanjem slik iz preteklosti in sedanjosti naredili ''obhod'' od cerkve, po glavni cesti mimo Ravbarjevega gradu do spomenika talcev, Spodnjega Gradu pod Gobavico in drevoreda, ustavili smo se pred pomembnimi spomeniki, hišami, nekdanjimi domačijami itd., ki skrivajo svoje zgodbe. Tako smo na primer spoznali, da so slamnike, po katerih še danes slovijo Domžale, pravzaprav začeli izdelovati v Mengšu; da smo eden redkih krajev, ki ima spomenik padlim v prvi svetovni vojni; da je imel naš kraj ob koncu 19. st. celo 32 gostiln; da je imel Mengeš drugo najstarejšo pivovarno na Kranjskem; da je Mengeš med drugo svetovno vojno izgubil kar petino prebivalstva in še mnogo drugega.

Tema predavanja je očitno vzbudila zanimanje, saj se ga je  udeležilo veliko ljudi, kar me kot avtorja zelo veseli. Naj se zahvalim AIA - Mladinskemu centru Mengeš za povabilo in organizacijo predavanja in vsem poslušalcem, ki so tako aktivno sodelovali in s svojimi komentarji in vprašanji naredili predavanje še bolj zanimivo.

Besedilo in foto: Matic Bratovž