Odločimo se sami. Kako? Tako, da se iskreno lotimo vseživljenjskega učenja pravih praktičnih znanj, ki tako nam kot drugim pomagajo najti mir in zadovoljstvo. Nekateri za učenega štejejo nekoga, ki ima veliko doktoratov, sam pa za zares učenega štejem nekoga, ki je srečen. Ali pa vsaj miren. Z leti bi naj človek vse bolj razumel to, kje se skriva sreča. Modri učijo, da je sreča najlaže dosegljiva v inteligentnem doprinosu k življenjem drugih na svoj način in v sistematičnem delovanju tako, da se trudimo zares kvalitetno razumeti in slišati sebe ter druge.

Kako? Z uvidom, da smo s svojo naivnostjo, sebičnostjo in lenobo pogosto sami svoj največji in edini pravi sovražnik. Tudi tako, da jasno poznamo resnične vrednosti življenja, kot so: urejeni in srčni odnosi, dobro zdravje, celostni razvoj … In zavedanje, da se vse resnične spremembe začenjajo pri nas samih, saj je svet le odraz naše lastne miselnosti in delovanja. Vsak si sam izbere, ali bo živel v raju ali v peklu. Pravijo, da je glavna značilnost raja, če imajo vsi druge rajši kot sebe, toda ne za ceno sebe, temveč zavoljo sebe, pravega sebe.

Zelo pomembno se je zavedati svojega naravnega položaja in vseh svojih vlog: vloge sina, brata, prijatelja, tašče, šefa, mame, človeka … Mir in zadovoljstvo se skrivata v tem, da vse svoje vloge odigramo optimalno, to je tako, da se vedno zavedamo svojih dolžnosti, in da delujemo v skladu s tem. Končno pač človeka za modrega ne naredijo ne njegova brada, ne zapuščina, ne izobrazba, ne članki, ne sivi lasje, ne leta, temveč njegovo delovanje, njegov osebni primer in zgled. Znanost pomeni organizirano znanje. Modrost pa pomeni organizirano življenje. 

Zrel človek dela na tem, da postaja vse bolj samozadosten, umirjen, koristen in preprost ter povezan z vsem, kar obstaja. Rabindranath Tagore je zapisal: »Najvišja izobrazba ni tista, ki nam daje zgolj informacije, temveč tista, s katero naše življenje vzpostavi harmonijo z vsem, kar obstaja.« Z vsem zunaj in znotraj nas, vsak sam s seboj, z drugimi in z izvorom.

Pa še znana misel, ki pravi: »Kaj ti bo vse to, kar veš in znaš, če niti ne veš, kaj tu delaš in kdo si?«  

Besedilo in foto: Andrej Pešec, univ. dipl. pol.