Na predavanju smo najprej pogledali, kaj je narcizem in kaj narcistična osebnostna motnja.

Zdrav narcizem je ljubezen do sebe, sprejemanje svojih resničnih pozitivnih potez, zavedanje svojih prednosti in pomanjkljivosti, zmožnost introspekcije (realnega videnje sebe, okolja in svojih ravnanj do sebe in do drugih).

Narcistična osebnostna motnja je odsotnost ljubezni do sebe, je izguba sebe, negotovost. Glavna značilnost oseb z narcistično osebnostno motnjo je razcep v samopodobi na “zunanjo javno samopodobo” in “razvrednoteno notranjo samopodobo”. Zunanja javna samopodoba se kaže kot grandiozna – popolna postava, lepa oblačila, popolna družina, uspešna kariera, všečnost nasprotnemu spolu, druženje s pomembnimi ljudmi oz. ljudmi z določenim statusom ipd. Razvrednotena notranja samopodoba pa je v resnici krhka, ranljiva, odcepljena in namesto sebe in svojega notranjega sveta občuti le praznino. To praznino zapolnjuje z identifikacijo z zunanjo javno samopodobo in potrebo po neprestanih zunanjih potrditvah.

Predavateljica je predstavila glavne tipe narcistične osebnostne motnje in njihove lastnosti: odkrit narcis, prikrit narcis, skupnostni narcis, benigni narcis, maligni narcis, generacijski oz. kulturni narcis ter zanemarjajoči narcis.

Poseben poudarek je predavateljica namenila osnovnim znakom, ki kažejo na narcistično osebnostno motnjo in na katere naj bomo pozorni:

– Komunikacija: oseba govori večinoma o sebi, drugega ne zmore videti in slišati, običajno govor drugega spet obrne nase, da lahko govori o sebi;

– Siljenje čez vse meje: oseba ne spoštuje meje, pritiska še naprej; čeprav rečeš, da res nimaš časa za obisk za kavo, za zmenek; hitro se želi preseliti skupaj z novim partnerjem, sili v intimne odnose prehitro, brez pravega občutka idr.;

– Beseda “ne”: ko se osebi reče ne, je užaljena, ne želi slišati in spoštovati besede ne, v drugem zbudi občutek krivde, da je preobčutljiv ipd.;

– Kontrola: oseba ima močno potrebo po nadzoru in kontroli, kje si, s kom si, vedno ima prav, je navidezno najboljša v vsem, ljubosumna ipd.;

– Nefleksibilnost: oseba želi vse ali nič; ni fleksibilna, ne zna se argumentirano pogovarjati, iskati skupne interese in rešitve, vse mora biti po njenem, prilagodi se le, kadar ima od tega korist, je trda in energetsko težka oseba, ne spoštuje dogovorov, predpisi zanjo ne veljajo, kot da nima vesti in brez težave laže, krade in si prisvaja, kar ji ne pripada;

– Nezmožnost validacije: enostaven primer, da bo lažje razumljivo: na zmenku oseba reče, da ne mara morske hrane. Običajen zdrav odgovor sogovornika bi bil razumevajoč, morda bi ga zanimalo, zakaj ne mara te vrste hrane in potem bi nadaljeval z zanimanjem, kakšno hrano ima oseba rada. Narcis pa odgovora ne bi želel slišati in bi silil še naprej v smislu, gotovo imaš rad to hrano, morda še nisi jedel dobre, te bom peljal tja. kjer imajo res dobro ipd.;

– Detektivsko izpraševanje: ob pogovoru s takšno osebo čutite, kot bi bili na izpraševanju, da se od vas izve čim več podatkov, ki jih narcistična oseba nato s pridom izkoristi oz. ugotavlja, ali jim ustrezate za njihove koristi;

– Vedo, kaj je najbolje za vas: oseba vedno vse ve najbolje;

– Energija: ob pristnosti narcisa čutimo, da nam energija odteka, postajamo utrujeni, tok pogovora ni tekoč, izpopolnjujoč, ampak naporen, čeprav le subtilno; medtem ko v zdravih odnosih čutimo izpopolnjenost, energijo, lahkotnost, tudi ko pogovor ni lahek;

– Dvom o lastni realnosti: ne zaupamo več lastni realnosti, kako vidimo, čutimo, mislimo in kdo smo;

– Empatija: empatični in sočutni ljudje so običajno žrtve narcisov;

– Težja življenjska situacija: ko smo v težji življenjski situaciji (npr. po razhodu s partnerjem, po izgubi službe) smo zaradi svoje energije ranljivosti še bolj dovzetni za narcise.

Predavateljica je podala tudi praktične nasvete, kako se pred narcisi zaščititi. Ključno je, da iz narcističnega odnosa, ko ga zaznamo, čim prej izstopimo. Narcisi se namreč ne spreminjajo, tudi terapija z njimi po informacijah terapevtov tega področja ni uspešna. Ker narcistični odnosi puščajo v človeku, ki je v takšnem odnosu, precej fizične in psihične škode (strah, občutek krivde, da ni naredil dovolj, da ni dovolj dober, morda celo, da je sam narcis, ker ne zdrži več oz. ni več toleranten in prijazen do narcisa idr.), je smiselno, da se za pomoč obrnemo na izkušenega terapevta s tega področja.

Če iz narcističnih odnosov, iz kateregakoli razloga, še ne moremo izstopiti (npr. ne moremo se še ločiti, ker nimamo finančnih možnosti iti na svoje in poskrbeti za otroke; ne moremo pustiti službe v toksičnem okolju in šefa narcisa zaradi finančnih razlogov), se moramo nujno zaščititi. Predavateljica je priporočala naslednje: ključno je, da osebi ne izdamo, da vemo, da je narcis in skušamo vse kontakte z njim čim bolj omejiti. Pogovarjamo se le o osnovnih zadevah, o vremenu, hrani, kdaj kam peljati otroke idr. Nobenega čustvenega izraza ne kažimo, ne tratimo več svoje energije z razlagami, da bi nas končno razumel, ker nas ne more, niti ne želi. Opustiti moramo pričakovanja, da bo kdaj drugače. Osredotočimo se na ljudi, ki nas podpirajo in razumejo ter ne dvomijo o naši realnosti. V delovnih okoljih je dodatno ključno, da osebni stik z narcisi omejimo, komuniciramo po elektronski pošti, hranimo vse službene zadeve evidentirane, postavimo osebne meje in se držimo le dela, ki spada v opis naših del in nalog.

Predavateljica je odgovorila tudi na veliko konkretnih vprašanj udeležencev. Na koncu pa pozvala, naj poskrbimo zase, če smo v takšnih odnosih, ki jih je v svetu vse več. Pri tem si lahko pomagamo tudi s tehnikami čuječnosti, lahko se vključimo tudi v predavateljičine MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) programe obvladovanja stresa in čuječe komunikacije.

Lucija L. Skok, v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš