Ko sedimo in meditiramo, skrbimo zase na način, ki se sprva morda ne zdi očiten. Mnogi začnejo meditirati, da bi obvladali stres, zmanjšali tesnobo in vnesli več umirjenosti v svoje življenje. Ampak obstaja ogromno študij, ki dokumentirajo tudi druge prednosti, kot na primer: zniža previsok krvni tlak, zmanjša tesnobo, zmanjša bolečino, lajša simptome depresije in izboljša spanje.

Čeprav ni pravega ali napačnega načina meditacije, je pomembno, da si vsak najde takšno prakso, ki omogoča dolgoročno vzdržnost, torej, da se počutimo dobro in nam omogoča raziskovanje samega sebe. Dobro je, če si pri meditaciji ne prizadevamo za njen konec, ker je to samo po sebi dobrodošla sprememba od preostalega vsakdana. V nadaljevanju je opisanih nekaj meditacij, pri čemer to niso vse in se lahko med seboj prepletajo:

1. Meditacija čuječnosti je tista, kjer smo pozorni na svoje misli, katerih ne obsojamo in se vanje ne vmešavamo. Preprosto jih opazujemo in ugotavljamo, kakšne vzorce tvorijo. Ta praksa združuje koncentracijo z zavedanjem in je dobra za vse tiste, ki želijo meditacijo izvajati sami.

2. Duhovna meditacija se uporablja v vzhodnih religijah, kot sta hinduizem in daoizem in tudi v krščanski veri. Podobna je molitvi, ko v tišini razmišljamo in iščemo globljo povezavo z vesoljem ali nekim svojim božanstvom, v katerega verjamemo. Duhovno meditacijo lahko izvajamo doma ali v instituciji, kjer se izvajajo obredi. Ta praksa je koristna za tiste, ki dobro napredujejo v tišini in iščejo duhovno rast.

3. Osredotočena meditacija vključuje koncentracijo z uporabo katerega koli od petih čutil. Lahko se osredotočimo na dih, ali pa na nekaj zunanjega, kar nam pomaga osrediniti pozornost – zvočne ali tibetanske sklede, plamen sveče, kapljice vode … Teoretično je ta praksa preprosta, začetnikom pa je težko držati osrediščenost dlje kot nekaj minut. Idealna je za vse tiste, ki v svojem življenju iščejo več osredotočenosti in koncentracije.

4. Gibalna meditacija nas najprej napelje na jogo, pa vendar lahko ta praksa vključuje tudi sprehod po gozdu, vrtnarjenje, qi-gong in druge nežne oblike gibanja. To je aktivna oblika meditacije, kjer nas vodi gibanje. Dobra za vse ljudi, ki najdejo mir v akciji in raje pustijo, da jim misli tavajo.

5. Med transcendentalno meditacijo začnemo izkušati vse bolj subtilna stanja zavesti, vse dokler naša zavest ne transcendira (gre onkraj) tudi najfinejše miselne aktivnosti ter izkusi stanje čiste zavesti – stanje mirne notranje budnosti, brez kakršnega koli specifičnega objekta izkušnje. Ta praksa je namenjena tistim, ki imajo radi strukturo in se resno ukvarjajo z meditacijo.

6. Postopna sprostitev je znana kot meditacija s skeniranjem telesa, katere namen je zmanjšati napetosti v telesu in spodbujati sprostitev. Ta oblika meditacije vključuje počasno sproščanje mišičnih skupin ali delov telesa, lahko si jo predstavljamo kot nežen val, ki teče skozi naše telo in sprošča napetosti. Ta oblika meditacije se pogosto uporablja za lajšanje stresa in sprostitev pred spanjem.

7. Meditacija ljubezni se uporablja za krepitev občutkov sočutja, prijaznosti in sprejetosti, tako sebe in drugih. Običajno vključuje odpiranje uma za sprejemanje ljubezni drugih in nato pošiljanje vrste dobrih želja ljubljenim, prijateljem, znancem in vsem živim bitjem. Ker je ta vrsta meditacije namenjena spodbujanju sočutja in prijaznosti, je idealna za tiste, pri katerih prevladujejo občutki jeze in zamer.

8. Vizualizacija je tehnika, ki se osredotoča na krepitev občutkov sproščenosti in miru z vizualizacijo pozitivnih prizorov ali podob. Pri tej praksi je pomembno, da si živo predstavljamo sceno in uporabimo vseh pet čutil, da dodamo čim več podrobnosti. Vizualizacijska meditacija lahko vključuje predstavljanje, kako uspevamo pri določenih ciljih, kar poveča osredotočenost in motivacijo. Mnogi uporabljajo vizualizacijsko meditacijo za izboljšanje razpoloženja, zmanjšanje stresa in spodbujanje notranjega miru.

Kako začeti?

Najlažje tako, da mirno sedimo ali ležimo in se osredotočimo na svoj dih. Najbolje, da za začetek naš cilj ni previsok, zato 5 ali 10 minut na dan. Ampak dosledno, vsak dan, 100 dni. Potem podaljšamo za 5 minut in nadaljujemo v svojem tempu, ki omogoča, da meditacija postane naša dnevna rutina, kot umivanje zob ali kavica.

Star zen rek pravi: »Vsak dan bi morali meditirati 20 minut  razen če ste preveč zaposleni. Potem bi morali sedeti eno uro.«

Besedilo: Mateja Kržin

Foto: Brane Tomšič