S potovanja sem se vrnil 13. julija 2022 in do marca 2023, ko to pišem, se je moje doživljanje Kolumbije gotovo že nekoliko izčistilo. Ko sem se vrnil, sem imel še slab teden do pričetka nove službe in sem v tistih dneh v garaži varil vrata za mojo shrambo za kolesa in starodoben Tomos. Svoje početje sem kaj pa da objavil v zgodbi na instagramu in prijatelj mi je takoj komentiral, ''če sem srečen, ker lahko »švasam''. ''V bistvu ja'', je bil moj odgovor. Nekaj tednov po vrnitvi iz Kolumbije moje zavedanje, kako super varno je življenje inženirja v Sloveniji, ni bilo še nikoli večje. Kljub tekmi, kljub slabšim časom, kot so sedaj. V Kolumbiji se tega ne počne. Mesec dni in pol sem se učil nov program, kolesaril, varil in potoval. Nisem pomislil, kaj bi bilo, če bi si zlomil roko – to znajo pri nas pozdraviti, na skupne stroške. Nisem pomislil, kam naj odvržem smeti, ker jih pred hišo odvaža komunalna služba.

Naše udobje je zelo odvisno od učinkovitega sodelovanja velikega števila ljudi. Kot turist v Kolumbiji tega ne boste zelo občutili, ker boste v centru Bogote opazovali številne umetnike, ki se borijo za preživetje, ker si boste v Medellinu z vodičem ogledali Komuno 13, ker boste najrevnejše soseske videli iz žičnice ali šli hitro mimo, ker boste jedli najboljše sadje in pili kavo in vas bodo kot evropskega turista zelo odobravali. Ko grem po pol leta čez fotografije, se še sedaj znajdem v vzporednem svetu in verjamem, da se boste tudi vi. Še narava – gotovo bo nekaj trenutkov, ko boste ostali odprtih ust.

Besedilo in foto: Anže Samec