Splošno znano dejstvo je, da se vse življenje učimo. Tudi zimovanje, kakršnega smo imeli priložnost doživeti v Ratečah od 13. 2. do 16. 2. 2017, je odlična priložnost za nabiranje novih izkušenj in znanj, ki jih sicer pridobivamo nekoliko drugače, manj formalno, a niso s tem nič manj zanemarljivi. Kaj je lepšega, kot učenje skozi nova doživetja in prijetne trenutke v družbi ljudi, s katerimi se imamo lepo? Spremljevalci prav v tem vidimo bistvo taborov vseživljenjskega učenja, ki jih pripravljamo.
V okolju, ki je nekoliko drugačno od tistega, ki ga poznamo doma, lahko prav zato pridobimo nove izkušnje, ki jih lahko nato prenesemo v naš vsakdan. V okolju, kjer je včasih potrebno več prilagajanja, kjer moramo delovati kot skupina, če želimo doseči svoje cilje, in kjer se moramo morda kdaj malce bolj potruditi, da dobimo tisto, kar želimo, se v resnici razvijamo, rastemo. Mi smo uživali v sankanju, pohodih, druženju, skrbi za samega sebe, kuhanju, predvsem pa smo namenili skupaj preživete dneve socializaciji in krepitvi samostojnosti izven znanega domačega okolja.Lepi trenutki, ki smo jih doživeli, nam bodo vsem ostali v nepozabnem spominu, o tem ni dvoma. Da smo vse skupaj lahko doživeli, gre velika zahvala Petrolovim servisom, natančno njihovim poslovodjem: Nenadu Pevulja, Anji Mandelj, Simonu Čebul, Mihi Slapnik, Deanu Malkoč in Gašperju Golob. Dragi Petrolovci, hvala vam, da smo lahko izvedli ta tabor! Zahvaljujemo se tudi gospodu Marjanu Šarcu, županu Občine Kamnik za polno košaro dobrot. Planinskemu društvu Moravče pa najlepša hvala za pomoč pri premagovanju poti, ki smo jih prehodili ter dokazali, da zmoremo. Pa srečno, bi rekel Kekec!
Hvala tudi udeležencem, članom Medobčinskega društva Sožitje, ki ste bili glavni akterji tabora!
Besedilo: spremljevalci Eva, Kaja, Jurček in Vilma
Foto: Jurček Nowakk
