Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Mengeš
JUTRI
8°C
3°C
SOB.
6°C
0°C
Oceni objavo

V Mladincu Za zdravo sožitje ljudi in živali

Letos mineva natanko sedem desetletij od sprejema splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v kateri so zapisane temeljne človekove pravice kot temelj sodobnih demokratičnih ustavnih ureditev in moralna zaveza, da spoštujemo enake osnovne pravice vseh ljudi, ne glede na raso, spol, vero itd. Takšna enakost pomeni enako in nepristransko upoštevanje interesov vsem ljudem oziroma zatrjevati o človekovi enakosti, pomeni pripoznati, da imamo vsi interese, zato na podlagi tega načela lahko obsodimo vsakršno rasno, spolno, versko ... diskriminacijo.

Če lahko na podlagi tega načela obsodimo na primer rasizem ali pa seksizem, zakaj tega ne bi mogli storiti tudi v primeru vrstizma, ko ljudi, ki zlorabljajo oziroma ubijajo živali za lastne potrebe, niti ne prepoznamo kot morilce. Zato je v družbi, kjer vlada ekstremni vrstizem, treba stremeti k spremembi sistema, ki ne bo zagotavljal živalskih proizvodov, tako da se bodo ljudje samodejno obrnili k veganskemu načinu življenja in postopoma skozi generacije razvili zavedanje o pravicah živali. Pravice živali so torej etični ideal, ki brez večjih težav zmore ugovor proti tradicionalni morali. Pristop za doseganje pravic živali je dolgoročen proces, cilj pa mora biti politični pritisk na živilsko industrijo. Cena, ki jo danes plačujemo zaradi vrstizma kot družbeno sprejete norme, je mnogo previsoka, zato postaja vrstizem vedno bolj etično nevzdržen.

Globoko zakoreninjena paradigma glede večvrednosti človeške vrste ima številne negativne daljnosežne in praktične posledice, ki se že kažejo predvsem na področju okolja, zdravja ljudi in blaginje živali. Ljudje danes potrebujemo toliko virov, da bi potrebovali kar dve Zemlji, da bi zadovoljili naše potrebe. Rezultati izračuna ekološkega odtisa posameznih držav kažejo, da zemeljske vire uporabljamo tako nepremišljeno in neodgovorno, da bo to vodilo v ekološko katastrofo v nekaj desetletji. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kakšen bi bil učinek, če bi se ljudje prehranjevali zgolj s prehrano rastlinskega izvora oziroma bi postali vegani. Glede na številne študije bi bil potencialno učinek zelo velik. Samo v Sloveniji, kjer smo daleč nad evropskim povprečjem po porabi mesnih izdelkov, bi z veganskim načinom prehranjevanja letno nahranili približno še za eno Slovenijo ljudi. To pomeni, da lahko kot posamezniki zgolj s spremembo prehrane pripomoremo k reševanju ekonomskih problemov in največjih okoljskih ter zdravstvenih kriz, tako na lokalni kot tudi na globalni ravni. Še več, s prehodom na globalno veganstvo in trajnostni razvoj lahko presežemo vrstizem in antropocentrizem ter omogočimo sožitje človeka in drugih živih bitij na planetu Zemlja.

 

Besedilo in foto: Tibor Hercigonja

Oglejte si tudi