Zelo realistično prikazane poškodbe je bilo treba oskrbeti na štirih deloviščih. Na prvem smo po prometni nesreči oskrbeli mladeniča z zlomom medeničnega dna in ga z zajemalnimi nosili prenesli od kraja nesreče do reševalnega vozila, pri njegovi mami smo prepoznali sum na srčni infarkt in pri tem pravilno ukrepali, poskrbeli pa smo tudi za vinjenega voznika, ki je povzročil nesrečo. Na drugem delovišču smo se po udaru strele ukvarjali z neodzivnim dekletom in ga namestili v stabilni bočni položaj ter s temeljnim postopkom oživljanja in s pomočjo defibrilatorja skušali k življenju spraviti nosečo mamo in 4- mesečno dojenčico. Na tretjem delovišču smo oskrbeli osebo, ki je bila zaradi hipoglikemije v zelo slabem stanju, in osebo, ki je doživela anafilaktični šok (zaradi alergije) po piku čebele. Hkrati smo uspešno oskrbeli rano po ugrizu psa, rešili gospo, ki se je dušila, pravilno smo obravnavali še večjo opeklino in imobilizirali poškodbo gležnja. Na četrtem delovišču smo naleteli na navijače, ki so se spopadli po nogometni tekmi. Ukvarjali smo se z zlomom lobanjskega dna, pnevmotoraksom, s tujkom v roki (kos stekla) in zaustavili hudo krvavitev iz dimelj.

Na ostalih deloviščih smo se preizkusili tudi v vrvni tehniki, ki so jo za nas pripravili člani PGD Vrhnika, se preverili v vožnji s kolesom pod simuliranim vplivom alkohola ali drog (s tako imenovanimi »alko« očali) ter spoznali delo vrhniških skavtov. Vseh postaj je bilo 16, ki so bile razporejene po Vrhniki, in od ene do druge nas je popeljal naš spremljevalec Peter, ki nam je predstavil tudi malce zgodovine mesta tokratne gostiteljice regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči. 

Na tem mestu bi izkoristili priložnost in se iskreno zahvalili inštruktorici doc. dr. Alenki Oven, višji predavateljici na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, in inštruktorju Alešu Čreslovniku iz NMP Ljubljana, ki sta nam bila pripravljena pomagati pri pripravah na preverjanje. Zahvala tudi Mateji Hribar Sicherl, ravnateljici Vrtca Mengeš, ki nam je odstopila večnamenski prostor v enoti Gobica, kjer so potekale naše intenzivne vaje, in Gregorju Tomažinu iz PGD Mengeš, ki nam je zagotovil vsa dodatna sredstva (nosila, ovratnica …), ki smo jih potrebovali za pristop k preverjanju. Vsekakor pa zahvala tudi Štabu Civilne zaščite, ki nam je omogočil bolničarski tečaj in priskrbel vso opremo.

Številka »105« je bila letos tista, s katero smo prebili led – ekipo smo sestavili večinoma iz novo usposobljenih bolničarjev pod mentorstvom poveljnika Civilne zaščite Mengeš Jureta Šinkovca, in sicer: Tanja Vdovč, Jure Grčar, Jaka Gerbec, Helena Šinkovec in Nuša Rogelj ter Lucija Mušič, letos kot fotografinja. 

20. maj nam bo za vedno ostal v pozitivnem spominu; pridobili smo veliko novega znanja, izkušenj, predvsem pa smo uživali.    

Besedilo: Nuša Rogelj
Foto: Lucija Mušič