Vsi si želimo sveta, ki bo prijaznejši, sočutnejši, svobodnejši, bolj etičen. Trenutno stanje v svetu žal ni takšno in zaradi tega se vsi srečujemo z določenimi strahovi. Skrbi nas za prihodnost, za naše bližnje, težko ohranjamo notranjo stabilnost ipd. Na predavanju smo pogledali, kako nam pri tem lahko pomagajo tehnike čuječnosti, čuječa medsebojna komunikacija in pristen stik s sočlovekom. Skupaj smo naredili nekaj tehnik meditacije, skeniranja telesa in meditacije sočutja. Tehnike nam pomagajo pri vpogledu vase in samospoznavanju – kako smo, kako komuniciramo s sabo, kakšne so naše misli, koliko nas vodijo avtomatizmi in strahovi. Tehnike pa nam pomagajo tudi pri sočutni komunikaciji z drugimi.

Ko nam je težko, je zelo pomembno, da si znamo v meditacijski praksi postaviti prava vprašanja in nato nanje dobimo tudi prave odgovore. Običajno se sprašujemo, kaj delamo narobe, vendar taka vprašanja niso prava. Odgovor nanje je namreč negativen, vidimo kaj delamo narobe, pričnemo s samokritiko in zato se počutimo še slabše. Kakšno je pravo vprašanje? Pravo vprašanje je, kaj lahko naredim, da se bom počutil bolje. Odgovor, ki ga dobim v meditacijski praksi, je pozitiven (npr. pojdi v naravo, ne jemlji tako osebno kritike, pokliči prijatelja). Ko nato to tudi naredim, se počutim bolje, vedno bolj napredujem, prihajam v višjo vibracijo in se tudi na vse zunanje okoliščine odzivam bolj pozitivno in sočutno. Človeški um je tak, da kar naprej nekaj misli. Na dan imamo med 60.000 in 70.000 misli in od tega je 80 % negativnih. S tehnikami čuječnosti in meditacije ga lahko natreniramo, da nas ne vodi, ampak nam služi. Postavljamo si prava vprašanja. Ne identificiramo se z našimi mislimi in čustvi oziroma jih ne jemljemo tako resno. Sprejememo sami sebe v vsem, kar smo. To je pot do notranje stabilnosti in notranjega miru. Na svetu je veliko trpljenja, zato prakticirajmo hvaležnost in radost v življenju. Ko vidimo vojno zunaj nas, poglejmo tudi v vojno, ki se odvija v nas. Kaj lahko naredimo vsaj pri notranji vojni? Nehamo jo in sprejmimo sami sebe!

Besedilo: Lucija L. Skok v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš
Foto: Brane Tomšič