Svoje popotovanje je opisal: »Po ogledu Katmandujske doline in nakupu opreme poletimo v Luklo, kjer je že pristanek in vzlet dogodivščina sama po sebi. Sledijo dnevi, ko hodim skozi male vasice ob poti in spoznavam težko življenje domačinov. Ogledam si Namče bazar, mesto na 3.440 m. Seveda ne morem niti mimo slovitega samostana v Tengbočah. Višje ko se dvigujem, hladneje postaja in tudi čedalje bolj začenjam spoštovati ljudi, ki živijo ob poti, in vse nosače, ki tovorijo tudi po več kot 60 kg tovora na svojih hrbtih. Ob poti občudujem zasnežene vršace. Najlepše zame so gora Ama Dablam, Island Peak in Nuptse. Bolj ko se dvigujemo, hladneje postaja, korak se upočasni in dihanje postane globoko in hitro. Iz Gorakshep (5.200 m) se odpravim pod Kumbu ledenike, kjer je bazni tabor za alpiniste, ki poskušajo osvojiti najvišji vrh sveta ali katerega od sosednjih očakov. Sledi vzpon na Kala Patthar, od koder je lep pogled na piramido Everesta. Pot nazaj podaljšam in se odpravim še čez prelaz Chola (5.420 m) do jezera Gokyo, od koder lahko občudujem še enega osemtisočaka Čo Oju. Na poti proti Lukli prehodim še prelaz Renja in se po šestnajstih dneh vrnem v Luklo. Potovanje končam v Katmanduju.«

Besedilo in foto: Zoran Furman v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš