Z Malezijo sta imela neporavnane račune, saj je njune plane leta 2020 preprečil nanometrski velikan, znan pod imenom SARS-CoV-2. Letos spomladi pa sta končno poletela v Kuala Lumpur, kjer se je njuna tritedenska avantura začela.

Po zaužitju nekaj čarov ikonske arhitekture sta jo mahnila v višavje s precej bolj prijetno klimo in neskončnimi plantažami čaja, med katerimi kraljujejo rastlinjaki z jagodami in drugimi kulturami, ki jim tropska vlaga in vročina ne ustrezata. Tukaj sta prvič zares občutila pisanost malezijskega prebivalstva, saj sta ob iskanju malezijske kuhinje našla predvsem odlično indijsko kulinariko. Pot sta nadaljevala proti severovzhodu dežele na rajske otoke Perhentian. Načrtovala sta sicer oddih, a so ju lepote koralnih grebenov, pisane ribice, morske želve, skati in celo (vegetarijanski) morski psi vedno znova zvabili v svoj objem pod vodo. Večino časa sta tako preživela s potapljaško masko na glavi. Vrnila sta se na celino in poletela v svetovljanski Georgetown, kjer sta se znašla v »mali Kitajski« in se zabavava ob iskanju uličnih grafitov. A vročina in vlaga sta tukaj še bolj ubijalski kot v prestolnici, zato sta se umaknila na Penang Hill, da bi nekoliko lažje zadihala. Sledil je let v Kuching in raziskovanje Bornea, kjer ju navduši na novo odprt Muzej bornejskih kultur, še bolj pa stik z naravo. Obiskala sta divje orangutane in nacionalni park Bako, kjer sta se srečala z makaki, opicami rilčarji, srebrnolistnimi opicami, bornejskimi divjimi prašiči, pa tudi strupeno zeleno suličarko. Po siloviti tropski nevihti sta komaj posušila obleke in gojzarje, ko je bil že čas za vrnitev na celino, ogled zgodovinskega mesta Melaka, zadnje nakupe in let proti Evropi … 

Vabljeni na naša potopisna predavanja tudi v prihajajočih tednih in mesecih!

Besedilo: Tina Škorjanc v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš

Foto: Tina Škorjanc, Dejan Rusjan