NAMESTO ADVENTNEGA VENČKA

Začel se je prvi adventni teden, iztekajo se zadnji novembrski dnevi, ki nam prinašajo dež in jesenske temperature, da lahko vsaj malo prihranimo pri kurjavi. Tudi lepi dnevi so vmes in prinašajo nam čudovite sončne vzhode in barvita jutra, ko je dolina zavita v meglo. In ni malo pohodnikov, ki že zgodaj krenejo iz doline, da doživijo ta pravljična, sončna jutra. Pred dnevi sem govoril z enim od starejših pohodnikov, ki že dolga leta obiskuje Dobeno. Pripelje se iz Domžal, avto pusti pri gradu Jable in je skoraj vsakodneven obiskovalec Dobensko, Rašiških poti.

»Veste, tako se zame začne dan, v sožitju z naravo, ko čutim, da sem del nje in ko pridem sem gor, čutim, da sem bliže soncu, kar zavidam vam, ki živite tu«.

Zato Dobenci, dajmo, cenimo to kar imamo, užijmo dan in dneve, bodimo si prijazni, čeprav pride tudi kak dan, ko občutimo, da smo odmaknjeni od urbanih središč in nam ni vse na dosegu roke. Toda sami smo izbrali ta kraj, kjer ni širokih cest, igrišč, trgovin na vsakem koraku… in verjamem, da vemo zakaj. Spomnimo se tega, ko pride morda do zastoja na cesti ali kake druge ovire. Kdor tega ne more sprejeti, v dolini je drugače in še je prostor tam …

Veseli me, da je večina Dobencev pozitivnih, da so pripravljeni na akcije, tudi, ko ne rešujemo samo lastnih problemov. Lahko pohvalimo TD in VO, ki se trudita, da je cesta varnejša in da kultura in skrb za otroke ne gredo mimo nas.

Optimizem, naj nas prežema, pa ne samo v teh adventnih dneh in sosed naj ne bo samo bežen znanec, ali nekdo, ki se mu moramo umakniti na ozki cesti. Med nami že dolgo živi gospa, ki sicer živi v Ljubljani, a večino vikendov, pa še velikokrat med tednom je na Dobenu, »ker se počutim Dobenka«, pravi. Včeraj mi je poslala pesem, ki zelo dobro predstavi Dobeno in v njej se to začuti. Dovolila mi je naj jo objavim na portalu, mojaobčina.si in menim da je ta prispevek vreden objave tudi v Mengšanu.

Besedilo in foto: Tone Vidrgar

TEŽKO VERJAMEŠ, PA JE RES, DOBENO, KOT POLJUB Z NEBES.

Gledaš bukve in visoke smreke iz doline,

naj to ne bodo le sanje in skomine.

Pot pod noge, zapusti doline, te sivine

zamenjaj za gozdne jih krivine.

Se ti bodo bukve priklonile,