V duhu naših pogovorov je tako deček iz naše skupine prinesel v vrtec suhe fige in tako je bilo naše pogovarjanje o Prešernu podkrepljeno z grizljanjem suhih fig. Spoznali smo tudi, da je Prešeren avtor slovenske himne, katero smo kar nekajkrat zapeli. Najbolj pa so bili navdušeni nad Povodnim možem, saj so jo ob dodatni obrazložitvi poslušali z odprtimi usti. Nastale so tudi krasne in domiselne slike Povodnega moža in Urške. Obiskali smo tudi Knjižnico Mengeš, kjer nam je Barbara prebrala Prešernovo romantično pesnitev Turjaško Rozamundo, obiskali pa smo tudi Lutkovno gledališče v Ljubljani, kjer smo si ogledali Karelčkove zgodbice. Veliko smo se pogovarjali o ljudskih pravljicah, pregovorih in plesih. Ljudski ples »Lepa Anka kolo vodi« pa smo se naučili tudi zaplesati.

Nekaj časa smo namenili tudi spoznavanju kurentov in tako izvedeli iz kje izhajajo, kako so oblečeni in kaj je njihovo delo. Pravi kurenti so nas obiskali tudi v Vrtcu, v Enoti Gobica. To je bilo za otroke pravo doživetje. Eno je, če otrok vidi kurenta na slikah, čisto drugače pa je, ko ga vidijo v živo v vsej njihovi veličini, slišijo glasno zvonjenje, se ga dotaknejo… Kurenti pa so nastali tudi izpod umetniških rok otrok naše skupine.

Zadnji dan v mesecu so otroci in zaposleni prišli v vrtec našemljeni in tako smo februar zaključili s pustnim rajanjem in seveda obveznimi pustnimi krofi.

Foto in besedilo: Mojca Zupančič