Katarina Kolenc (1993) se je po večletnem študiju umetnostne zgodovine odločila vpisati še na dodiplomski študij fotografije, saj jo ljubezen do te zvrsti umetnosti spremlja že od srednje šole. Tedaj je v roke vzela svoj prvi digitalni fotoaparat, ki ga uporablja še danes.  

Katarino navdušuje tudi analogna fotografija, ki pa je nekoliko kompleksnejša in za ustvarjanje dobrih posnetkov terja več prakse. Že vrsto let potuje in resneje fotografira, najbolj pa jo privlačijo naključni motivi uličnega življenja in njihova neskončna pestrost. Najbolj so jo navdušili oddaljeni, tudi eksotični kraji, kot sta Maroko in Šrilanka. Vseeno je največkrat obiskala sosednjo Italijo, ki znotraj njenega opusa zaseda prav posebno mesto.

Čeprav stremi k nenehni nadgradnji svojega tehniškega znanja, ki je nepogrešljivo pri katerikoli vrsti fotografije, jo bolj kot tehnična plat fotografije zanima sama vsebina, povedana zgodba in kompozicija. Najljubša ji ostaja ulična fotografija ali tako imenovana street photography, ki zajema spontanost, nepredvidljivost in realizem ljudi na javnih prostorih. Naključni posnetki uličnega življenja, nenavadnosti in pestrosti urbanega okolja, ki je na splošno primerno za lovljenje izrednih fotografij utrinkov življenja neznanih ljudi.

Njena najljubša fotografa sta veliki legendi ulične fotografije Henri Cartier-Bresson in njegov sodobnik William Klein, ki ju poznamo po dinamičnih fotografijah francoskih ulic, po poigravanju s senco, oblikami arhitekture in mode.

Besedilo foto: Maša Žekš