Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Mengeš
JUTRI
16°C
4°C
PON.
15°C
6°C
Oceni objavo

Delavnice v okviru projekta Posvoji invazivko

Invazivne tujerodne rastline so rastline, ki so vnesene v naravno okolje izven svojega območja naravne razširjenosti. Največkrat se invazivke najprej ustalijo na obcestnih območjih, gradbiščih, v mestih, kjer je človek že odstranil prvotno rastlinje in jim omogočil razrast. Nato se začnejo širiti tudi v naravna območja in pogosto izrinejo domorodne vrste. Ker so mnoge domorodne vrste ogrožene prav zaradi invazivnih tujerodnih vrst, se je razvil projekt PosvojITVe. Projekt se izvaja v okviru intervencije LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije. Projekt se osredotoča na vzpostavitev vzdržnega modela odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst s pomočjo lokalnih društev, organizacij in prebivalstva. Akcije se izvajajo na način, da skupina ljudi, društvo ali organizacija posvoji določeno rastišče in najmanj dvakrat na sezono odstrani invazivne tujerodne vrste. V skladu s projektom se organizirajo tudi delavnice, ki ozaveščajo o uporabi invazivnih tujerodnih vrst v zdravilne in kulinarične namene in pri izdelavi papirja. Cilj projekta je ozaveščanje ljudi o problematiki in spodbujanje k reševanju problema, dolgoročno varovanje narave in krepitev ekosistemskih funkcij.

V AIA - Mladinskem centru Mengeš smo v tem šolskem letu organizirali že tri delavnice v sklopu projekta. Na prvi delavnici smo z Društvom Trajna izdelovali papir iz japonskega dresnika. Društvo Trajna jse ukvarja z odstranjevanjem in predelovanjem invazivnih rastlin, delujejo pa na območju zapuščene gradbene jame za Bežigradom imenovanim Krater. Japonski dresnik, ki je najbolj razširjena invazivna rastlina v Sloveniji, je votla in trdna rastlina, podobna bambusu. Izvedeli smo da iz nje lahko izdelujemo razno razne stvari: papir, sadilne lončke in celo pohištvo. Mi smo na delavnici podrobneje izvedeli postopek za izdelovanje papirja. Celulozna kaša, ki jo pripravimo s prekuhavanjem in mletjem stebel dresnika je bila za nas udeležence že pripravljena, mi pa smo nato papir oblikovali z okvirom s sitom. Vsak udeleženec je lahko odtisnil svoj papir.

Na drugi in tretji delavnici pa nam je predavala Katja Rebolj iz Društva Florijan. Na drugi delavnici smo se učili o uporabi invazivk v kulinariki. Na koncu delavnice smo poskusili različne namaze in sirupe iz invazivnih rastlin, ki nam jih je pripravila predavateljica. Na tretji in zadnji delavnici, ki je potekala na začetku februarja v prostorih Mladinskega centra AIA, pa smo poslušali predavanje o uporabi invazivk v zdravilne namene. Številne invazivne rastline so zdravilne, na primer zlata rozga, dresnik, barvilnica, rudbekija, enoletna suholetnica in še mnoge druge. Zlata rozga vpliva na delovanje ledvic in sečil. Spodbuja izločanje urina, pomaga pri vnetju mehurja, pri pesku in drobnih ledvičnih kamnih ter zadrževanju vode v telesu. Deluje tudi protivnetno in antibakterijsko. Pogosto se uporablja kot podpora pri okužbah sečil kot podpora antibiotičnemu zdravljenju. Pomaga tudi kot podpora pri prehladu in gripi ter pri razstrupljevalnih kurah. Dresnik na primer zavira vnetne mediatorje, zmanjšuje kronična in akutna vnetja v telesu, deluje protivnetno pri vnetjih sklepov, mišic, vezivnega tkiva in ožilja in ima še mnogo drugih zdravilnih učinkovin. Izvedeli smo tudi za mnoge recepte preprostih domačih zdravil. Na koncu predavanja je vsak udeleženec tudi naredil svojo tinkturo. Tinktura je alkoholni izvleček zdravilnih učinkovin, ki jih vsebuje zdravilna rastlina. Naša je bila narejena iz korenin dresnika. Po pravilu je tinktura narejena v razmerju 1:5, v našem primeru 20 g korenine in 100 ml alkohola. V tinkturo se da 40-70% alkohol, korenine pa moramo pred uporabo v alkoholu namakati približno en mesec. Začnemo z nekaj kapljicami, da vidimo kako nam tinktura ustreza. Nato pa naredimo kuro 20-30 kapljic 2-3 na dan, tri tedne.

V okviru projekta smo pridobili veliko novih znanj o invazivnih rastlinah, zakaj so škodljive za naravo, po drugi strani pa tudi, katere od njih in kako pa jih lahko tudi koristno uporabimo.

Besedilo: Ema Smole




Oglejte si tudi