Dialog je ena od ključnih veščin za izboljšanje medosebnega razumevanja, preprečevanje konfliktov, spodbujanje sodelovanja v družbi in premagovanje družbene polarizacije, je eden od povzetkov projekta DIAL (The Dialogue In Adult Learning). V okviru projekta se je v prostorih Občine Mengeš odvilo srečanje članov Društva upokojencev Mengeš s predsednico go. Marijo Štebe. Skupaj smo razmišljali o dobrem dialogu kot življenjski veščini in kako ga večkrat prenesti v prakso.

V ospredju našega dialoga so bile lastne zgodbe. Izmenjali smo si, katera veščina nam pomaga pri dobrem dialogu in katero veščino, povezano z dialogom, bi radi še razvili. Kaj je po naše dober dialog in čemu se nekateri ljudje radi vključujejo v dialog, drugi pa neradi. Na našo sposobnost interakcije z drugimi namreč vpliva veliko stvari, od zgodnjih interakcij s svojimi skrbniki do šole, prijateljev, dela in drugih okoliščin. Pomembno je izpostaviti, da lahko ključne veščine, ki so potrebne za dialog, vsakdo pridobi kadar koli v življenju.

Udeleženke so povedale, da so se med dialogom dobro počutile, in potrdile, da človeku in družbi iskrena izmenjava mnenj in izkušenj prinese nove uvide, pomaga spoznati različne poglede, in to tako, da poslušamo drug drugega in s tem poglabljamo razumevanje in medsebojno povezanost. V dobrem dialogu se počutimo dobro, kar prispeva k lažjemu sodelovanju.

Eden od glavnih ciljev projekta je bil, da čim več ljudi spozna, kaj je dober dialog, in da veščine, povezane z dialogom, postanejo dostopne širšemu krogu ljudi, s končnim ciljem, da projekt prispeva k ozaveščanju proti socialni polarizaciji. Morda se nam zdi, da vsi dobro vemo, kako se pogovarjati med seboj, tudi ker se pogovarjamo že od malih nog. Največkrat pa izkušnje kažejo, da je raven naših veščin dialoga zelo različna. Morda smo vešči dialoga, v zahtevnih situacijah pa ne odreagiramo vedno najbolj primerno.  

Na ravni vsakdanjega življenja to pomeni, da poslušamo in razumemo sočloveka, namesto da bi branili svoje stališče in poskušali prepričati druge o svojem »prav«. Pomeni tudi, da smo odprti in radovedni glede stališča druge osebe ter izrazimo svoje mnenje tako, da nas drugi slišijo in razumejo. To nam lahko pomaga, da se izognemo nesporazumom, prispeva k lažjemu sodelovanju v prostovoljstvu z različnimi ciljnimi skupinami, izboljšuje odnose s sosedi, lažje se pogajamo na delovnem mestu, hitreje lahko opravimo govorilne ure v šoli in omogoča manj burne razprave o aktualnih temah v družbi.  

Dialog je torej način in filozofija življenja, zato povabilo, da veščine dialoga čim bolj pogosto uporabljamo v svojem vsakdanjem življenju in tako prispevamo k pozitivnim spremembam, kjer delujemo in tudi kot aktivni državljani v skupnostih, kot je naša lokalna skupnost, katere pomembni del smo.   

Besedilo in foto: Urška Vahtar 

Projekt DIAL sofinancira Evropska komisija preko programa Erasmus+: Dialog v učenju odraslih (Dialogue In Adult Learning) (KA220-ADU-98E79E78), 2022–2024