Družina z dvema odraslima otrokoma, Markom in Pijo, vsako nedeljo skupaj obeduje. Marko pride z dekletom, Pija z možem in sinom. Med večerjo Pija večkrat pogleda na svoj telefon, njen petletni sin to opazi in si tudi on med kosilom zaželi mamin telefon. Starša Pije in Marka ta situacija spodbudi, da začneta pogovor o mladini in prevečkrat uporabljenem telefonu. Marku in Piji ter njunima partnerjema je takšen pogovor vzbudil veliko nelagodja in nestrinjanja. 

Situacija in vsebina pogovora sta mnogim morda dobro znani. Kako naj se torej primerno odzovejo starši, kako odrasli otroci?    

Življenjski slog vsake generacije je drugačen in prav tako naši pogledi, ki smo si jih izoblikovali skozi izkušnje in okoliščine, v katerih živimo. Velikokrat je lahko odgovor na zgornje vprašanje – z dialogom. In kaj je dialog? 

“Dialog je iskrena izmenjava mnenj in izkušenj, ki nam lahko prinese nove uvide in pomaga spoznati različne poglede. S poslušanjem drug drugega poglabljamo razumevanje in medsebojno povezanost. Sodelovanje v dialogu nas bo morda spremenilo in prispevalo k naši rasti. V dobrem dialogu se počutimo dobro, ta ustvarja mostove in omogoča lažje sodelovanje,” je definicija dialoga v sklopu projekta DIAL Dialog v učenju odraslih (The Dialogue In Adult Learning), ki poteka v okviru Erasmus+ in ga je sofinancirala Evropska unija. Eden od glavnih ciljev projekta je, da čim več ljudi spozna, kaj je dober dialog, in da veščine, povezane z dialogom, postanejo dostopne širšemu krogu ljudi, s končnim ciljem, da projekt prispeva k ozaveščanju proti socialni polarizaciji.  

V projektu poleg Slovenije sodeluje več držav, od Finske, Poljske do Grčije in Italije. V Sloveniji so se (in se bodo ponekod še nadaljevala) odvijala srečanja z vključitvijo dialoga v različne ciljne skupine ljudi. Ena od teh so posamezniki, ki imajo izkušnjo z zaporom. Knjižničarka v Ljubljani ga vključuje v bralno skupino »S knjigo v svobodo« za ljudi, ki imajo izkušnjo zapora, njihove svojce, prijatelje oziroma vse ljudi, ki so tako ali drugače stigmatizirani, tudi diskriminirani, in se želijo »svojega 'repa' znebiti za zmeraj«. Vključuje ga tudi v bralno skupino »Prisedite k naši mizici«, ki je namenjena vsem obiskovalcem knjižnice. Druga skupina so nosečnice in mamice na porodniškem dopustu, ki jih vodi knjižničarka iz Novega mesta in ima naslov »Zaupam si«, kjer se po načelih dialoga podpirajo in ponujajo varen prostor za komunikacijo ter medsebojno spodbujanje v novem življenjskem obdobju. Tudi starejši in upokojenci so vključeni v omenjeni projekt. Tudi Društvo upokojencev Mengeš se je vključilo v projekt. V dialogu so delili svoje zgodbe, se pogovarjali o veščinah, ki nam pomagajo pri dobrem dialogu, ter tudi kaj so temeljna načela dialoga, ki so jih zapisali v sklopu projekta DIAL in jih je dobro upoštevati: 

-       Vsakdo lahko sodeluje in deli svojo zgodbo – v dialogu smo enakovredni.  

-       Vsi smo radovedni in odprtega duha. 

-       Ni pravih in napačnih odgovorov. 

-       Drug do drugega smo spoštljivi. 

-       Vsakdo prispeva k ustvarjanju varnega in zaupnega okolja.  

K dobremu dialogu pa prispevajo naslednje veščine: 

-       samorefleksija, 

-       poslušanje, 

-       govorjenje/izražanje, 

-       zadržanje hipnega odziva.  

Morda se nam zdi, da vsi dobro vemo, kako se pogovarjati med seboj, tudi ker se pogovarjamo že od malih nog. Največkrat pa izkušnje kažejo, da je raven naših veščin dialoga zelo različna. Morda smo vešči dialoga, v zahtevnih situacijah pa vedno ne odreagiramo najbolj primerno.

Na ravni vsakdanjega življenja to pomeni, da poslušamo in razumemo sočloveka, namesto da bi branili svoje stališče in poskušali prepričati druge o svojem »prav«. Pomeni tudi, da smo odprti in radovedni glede stališča druge osebe ter izrazimo svoje mnenje tako, da nas drugi slišijo in razumejo. To nam lahko pomaga, da se izognemo nesporazumom, prispeva k lažjemu sodelovanju z različnimi ciljnimi skupinami, izboljšuje odnose s sosedi, lažje se pogajamo na delovnem mestu, hitreje lahko opravimo govorilne ure v šoli in omogoča manj burne razprave o aktualnih temah v družbi.       

Vemo, da zna v nekaterih situacijah vsak od nas vzpostaviti dober dialog, in hkrati vemo, da je za konstruktiven dialog v vsakodnevnih situacijah pomembno, da svoje veščine nenehno razvijamo.   

Vrnimo se na začetno zgodbo o družini in nelagodnem družinskem pogovoru o uporabi mobilnih telefonov. V sklopu projekta DIAL v takšnih situacijah ponudijo naslednje smernice: Preprosto bodimo radovedni, ko mladi pridejo na obisk, kako razmišljajo in kakšni so njihovi pogledi, namesto da jih poskušamo prepričati o svojih lastnih nazorih in pogledih na svet in uporabi mobilnih naprav.

Ena od možnosti je, da poskusimo najprej izvedeti več o tem, kar mislijo, tako da vprašamo: »Zanima me, kakšno je tvoje mnenje o tem? Nikoli nisem razmišljala o tem na takšen način. Ali mi lahko poveš, na osnovi česa tako misliš?« Nato izrazimo svoje mnenje, tako da začnete z besedami: »Po mojih izkušnjah. Kar se mene tiče … Če govorim s svojega zornega kota … Po mojem mnenju … Osebno menim, da …«

Lahko preizkusimo, kakšen bo pogovor, če izpustite stavke, kot so: »Ko sem bil jaz mlad, nismo imeli … Tvoje življenje je veliko lažje, kot je bilo naše. Boš videla, ko boš prišla v moja leta. Če bi le mi imeli vse to, kar imate vi, v mojih mladih letih. Mladi danes so …«

Morda bomo presenečeni, koliko več sproščenosti in pripravljenosti na pogovor bomo vzbudili pri otrocih in drugih, če bomo k pogovoru pristopili na takšen način. Dialog nas bo zbližal in prispeval k temu, da bodo naša družinska srečanja (še) bolj prijetna izkušnja.      

Dogodki potekajo v okviru Erasmus+ projekta Dialog v učenju odraslih (Dialogue In Adult Learning) (KA220-ADU-98E79E78), 2022–2024. 

 Besedilo in foto: Urška Vahtar