Drugi skok v morje v spomin na teniška tovariša

7. teniške priprave TK Mengeš v Velem Lošinju smo izkoristili za 2. spominsko kopanje v mirnem morju, da se spomnimo na Tomaža Janežiča in Vinka Cotmana, ki sta bila člana našega teniškega kluba. Bila sta tudi naša prijatelja, žal pa ju ni več med nami. Oba sta ljubila pomladansko plavanje v ne prevročem morju, ki je ravno tako kot obala osamelo, le posamezni kriki galebov in kakšna ribiška barka zmotijo ta mir.

V slano vodo... nismo skočili vsi udeleženci priprav, ampak samo tisti, ki jim (pre)vroča kri dela težave in si jo morajo ohladiti nekje na sredini priprav. Nekako dogovorjeni dan za ta spomin je ponedeljek. Tako smo 3. aprila 2017 v poznem popoldnevu zapustili urejena teniška igrišča na katerih so pred tem potekali neizprosni a prijateljski dvoboji. Kako močno sta Tomaž in Vinko še vedno prisotna v naših mislih, je pokazala letošnja udeležba. Kljub temu da od lanskega leta ni bilo prisotno kar pet standardnih udeležencev. Večina zato, ker niso prišli na Lošinj, saj so imeli neodložljive delovne obveznosti. Eden od manjkajočih pa je bil na Lošinju, vendar se ravno na ta dan nekako ni počutil najbolje. Smo se pa zato okrepili s tremi novimi mladimi močmi. Timu, Rajku in Ivanu so se ohlajanju v morju pridružili Andrej, Ičo in Uroš. Tudi Marko se je potrudil in nas moralno in vneto podpiral z obale in naredil nekaj fotografij.
V plavalni opremi smo poslušali nekaj besed za Tomaža in Vinka in se tiho prepustili mislim v njun spomin. Šilce domačega žganja, ki pa ne izhaja iz Mengša, temveč iz sosednje občine in zajema samo ta kraj, nam je dalo zagon, da smo pozabili na Sonce, ki je počasi odhajalo na počitek. Standardnemu postopku priprav na ohlajanje v morju je sledil preizkus toplote morja. Po že uveljavljenem ogrevanju smo zabredli v vodo, nato pa bolj ali manj veselo uživali na rahlo vzvalovani gladini.
Obljubili smo si, da se naslednje leto zopet dobimo na istem prostoru na že znanem skalovju pod teniškimi igrišči.