Knjižnica Medvode vabi na predavanje o fotografiji, ki mu bo na koncu sledila razprava. Predavanje bo vodil Andro Fini Skaleras, sicer publicist, a po osnovnem umetniškem izročilu in izražanju literat – pesnik, scenarist in režiser, likovnik, ki se vseskozi izraža v več tehnikah od globokega tiska do akvarela, predvsem pa s fotografijo. Tudi v tej veščini nenehno potuje skozi različne žanre, ki močno presegajo dokumentarno raven.

Fotografija brez srca, spoštljivosti, etosa, posebej, ko gre za fotografijo človeka oziroma ljudi, je poseganje v prostor nedovoljenega (kraja duše pri nekaterih afriških plemenih). Zahodna kultura je namreč družba, ki že stoletja premišljeno, namerno trga vezi med čistim, višjim umom in srcem. Grobi um sploh ne ve, da srce obstaja. O tem nam že od nastanka v dobršni meri "sporoča" tudi fotografija. Njen kreator je praviloma omenjeni grobi um, posebej, ko je v službi kapitala. Srca tu zagotovo ni. Zelo redki so ljudje, ki vedo in se zavedajo, da ima tudi srce svojo pamet, subtilno, nezmotljivo, ljubečo in  skrajno spoštljivo do vsega, do življenja, stvarstva... V takem okolju se rojeva ljubezen. Ustavljen čas, ali fotografija, portret človeka, ki ljubi, v hipu zaustavi opazovalca in ga sooči s krutostjo njegove praznine. Seveda ima upodabljanje rastlin, živali, nežive narave, prav tako svoje "zakone" o katerih bomo spregovorili v človeškem stiku.