V Yerevanu sva takoj naletela na ''izgubljeno'' sobo in kaotičen prometni dvoboj med Lado Nivo in Porschejem. Jezero Sevan in Dilijan sta naju očarala, še posebej kavice ob jezeru in lokalni sokovi iz granatnega jabolka. V Noravanku sva občudovala kanjone in puščavsko pokrajino, pod Araratom pa dih jemajoče razglede. Turistično (ne)razvita Gruzija naju je presenetila s cestami, ki jih je bolje prevoziti s 4×4 in Ushgulijem – vasico, kjer stolpi prekašajo hiše. Slapovi, ledeniki in krave na cesti so bili najin dnevni ritual. Na koncu sva se v Tbilisiju spustila po reki, hodila po starih ulicah in pila vino na terasi z razgledom na mesto.