Tako odhod kakor prihod romarjev iz župnij Ljubljana Polje, Brdo in Krašnja se je začel in končal v zgodnjih jutranjih urah. Kajti  v soboto 10. septembra so se skupno podali na dvodnevno romarsko pot v Dolomite in se vrnili  v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. Poleg vodičke Gaia plus in dveh šoferjev  so bili z nami  kot duhovni vodje župnik Janez Bernot in duhovna pomočnika iz Polja Jožef Drolc in Domžal Andrej Svete. Poleg duhovnega dela romanja, ki smo ga z molitvijo, tudi za srečno vožnjo začeli že na avtobusu, smo bili deležni še šole turizma. Sicer smo spoznavali čudovite kraje, se povzpeli na prelaze in se zatopili v zgodovino pokrajine po kateri nas je vodila pot. Rdeča nit našega tokratnega romanja je bila reka Drava, ki smo jo spremljali od široke in globoke na naši strani,  vse do nebogljenega potočka ob izviru. Za nami so bili po prevoženem Karavanškem predoru, hvala Bogu brez zastojev, kaj hitro že Beljak in Spitall in prvi malce daljši postanek v Lienzu. Nato po Pustriški dolini vse do jezera Misurina pod vznožjem mogočne gore Tre Cime. Malce sprehoda po čudoviti pokrajini in že nas pot vodi, kam drugam kakor v hrib na prelaz Tre Croce in nato spust v dolino v kraj , ki je mnogim poznan po zimskih športih v Cortina´dAmpezzo. Mesto, ki sicer  ohranja staro podobo, je moderno športno središče, in to ne samo pozimi, ampak preko celega leta. Tu so potekale tudi zimske olimpijske igre leta 1956,  zaradi druge svetovne vojne so odpovedali zimske olimpijske igre leta 1944. Po krajšem ogledu mesta, nekaj smo pustili še za kasneje smo se napotili v baziliko svetega Filipa in Jakoba. Tam je mašo daroval Jožef   Drolc ob somaševanju obeh duhovnikov. Za globoko duhovno oskrbo so s svojim petjem poskrbeli še pevci, ki jih je na orgle spremljala Danica Grabnar. V svojem nagovoru nam je tokrat mašnik Jože spregovoril o lepotah in o našem namenu romanja, da smo vsi pri sveti maši, da ni kdo ostal zunaj . Spregovoril je tudi o tem kaj so nam dali ljudje tega kraja, saj so s prihodom v naše kraje kot misijonarji s seboj prinesli tudi znanja in sicer slamnikarstvo in usnjarstvo. Sicer je z zgodovino zelo težko, saj eno tretjino vemo ostalo pa zamašimo z nekimi kvazi podatki. Ob tem je dal primer iz zgodovine v katerem piše, da je mesto uničeno, vendar ne vemo, ali so ga uničili ljudje sami, požari povodenj, ali kaj drugega. In iz nagovora smo spoznali, da kdor se iskreno poda na romanje  je z njim na poti tudi  Jezus. Po končani sveti maši smo si ogledali še drugi del mesta in imeli čas za kavico. nato pa je avtobus že veselo štel nove kilometre in višinsko razliko, saj nas je  peljal na prelaze Falzarego 2105m , Varparola 2121m in v malce nižje mestece Corvaro znano zimsko športno središče Alta Badie.  Malce nas je osvežilo, saj je rahlo deževalo, a tako kakor je prišlo je tudi odšlo in že smo na poti k našemu cilju za prvi romarski dan mestecu Brixnu /Bressanone, kamor smo prispeli  prek znamenitega prelaza Brenner. Tam  najdemo svoj dom za eno noč v prijetnem družinskem hotelu Angerer. Malce osvežitve, a ne v hotelskem bazenu, pod tušem in nato večerja, nato so nekateri odšli spat, spet drugi so odšli  pokukat kaj vse je še v popotni romarski torbi tudi za druge romarje. V jutro drugega romarskega dne nas je prebudilo sonce in ugotovitev, da je slovenščina univerzalni jezik, saj tudi domačini radi pridejo na štamperle domačega. Sledi zajtrk in po njem vožnja do mogočnega samostana avguštincev, kjer najprej sledi krajši ogled in nato sveta maša v kateri nam je župnik Janez Bernot spregovoril o Božjem usmiljenju preko Jezusovih ohranjenih prilikah o izgubljenem sinu. V letu usmiljenja nam kaže neskončno Božje usmiljenje prav ta prilika. V njej se lahko kot kristjani  mnogo naučimo od vseh oseb, ki so v zgodbi , torej dvema bratoma in očetu. Postaviti se moramo v vlogo vsakega od bratov in na koncu spoznamo, da smo si zelo podobni prvemu sinu in vendar oče sprejme izgubljenega sina nazaj brez kakšnega žuganja in očitkov in takšna je podoba Boga. Ni kreposten kdor nikdar ne pade , ampak tisti, ki pade se pobere in gre naprej. Po končani sveti maši smo si ogledali še del mogočnega samostana avguštincev , samostan Neustift (Novacellla) in  predvsem njihovo delovanje. V samostanu deluje 14 družb , ki skrbijo za normalno delo na različnih področjih, vzgoji, internatu, izobraževanju, vinogradništvu, kletarstvu itd. Njihova bogata knjižnica, ter še bolj cerkev v sicer poznobaročni rokoko izdelavi sicer privabi  številne obiskovalce, ki si lahko ogledajo še razstave in tudi vinsko klet in še kaj. Mi pa že hitimo na ogled mesta, ki se ponaša z  zgodovinskim centrom mesta v katerem prednjači baročna katedrala iz 13. stoletja obnovljena v letih 1745 do 1754 . Druga pomembna zgradba je škofijska palača iz 13. stoletja sicer pa je v mestu še 12 cerkev zgrajenih od 12. do 15 . stoletja in pet samostanov. Sicer je mesto tudi univerzitetno saj imajo oddelek Bolzanke in Padovanske univerze in sedež teološko-filozofske visoke šole, ki je najstarejša visokošolska ustanova na Tirolskem. Nam pa ostaneta še Merano in Bolzano kjer si v prvem ogledamo gotsko stolnico sv. Nikolaja in številne znamenitosti kraja. Med njimi je tudi avenija po kateri je hodila celo cesarica Elizabeta "Sisi", sicer je  kraj znano  turistično in zdraviliško središče.  Za Bolzano  je značilno, da v njem prebivajo tako italijansko kot nemško govoreči prebivalci. Sicer je tam našel svoj mir tudi  ledeni človek Otzi. Mesto  je  največje mesto na Južnem Tirolskem. Na glavnem trgu si ogledamo poznogotsko stolnico z zanimivim zvonikom, ki ga zaznamuje lahkotna kamnita dekoracija. Notranjščina cerkve  je bila v baroku močno predelana. Podamo se še na sprehod skozi slikovito zgodovinsko jedro, za katero so značilne z arkadami obdane ulice. Tam je ob tržnih dneh še danes živahno kot je bilo pred stoletji, mi pa nismo čakali , da bo živahen utrip mesta preplavil uličice , ampak smo se podali proti domu polni novih znanj in spoznanj o lepotah in zanimivostih krajev, ki smo jih tokrat obiskali.