V soboto pred tiho nedeljo smo se skupaj z duhovnim pomočnikom in župnijskim upraviteljem župnije Zlato Polje Ivanom Povšnarjem odpravili na romanje. Pot nas je vodila v Istro, o kateri smo ob pomoči vodičev Gaje plus izvedeli veliko novega. Ne samo, da je hrvaška, italijanska in naša ,ampak je tudi bela, siva in rdeča. Med spoznavanjem njenih značilnosti in posebnosti  smo se pripeljali do Poreča, kjer je najbolj znana Evfrazijeva bazilika. Bazilika je sicer stolna cerkev Marijinega vnebovzetja in  je kot taka čudovit spomenik zgodnje bizantinske umetnosti. Krasijo jo stari mozaiki, najstarejši celo iz 5. stoletja in ima še ločeno krstilnico od cerkvenega dela. V  baziliki so 12. decembra svečano odprli tudi sveta vrata, skozi katera smo vstopili k sveti maši, ki jo je tokrat daroval Ivan Povšnar ob somaševanju Janeza Bernota in Jožeta Drolca. Če nam je v prvem delu spregovoril o izrednem letu usmiljenja, smo v drugem delu nagovora prisluhnili o odpuščanju in povezanosti svetišč, ki jih bomo še obiskali z njim. Po maši smo si ogledali mestne znamenitosti in imeli še čas za kavico ob obali nato pa krenili proti Rovinju. Po ogledu starega mestnega jedra s cerkvijo sv. Evfemije smo se odpeljali še do samostana v kraju Sveti Petar u Šumi, ki so ga zgradili benediktinci že v 13. stoletju. Sredi 15. stoletja so ga prevzeli pavlinci. Ti so samostan preurejali vse do leta 1782, ko so ga morali zapustiti. Sedaj je samostan z maloštevilnimi brati zopet zaživel. O zgodovini in samemu utripu župnije in samostana nam je spregovoril Josip Evzebie Kneževič. Poleg cerkve v kateri se sliši tudi slovenska cerkvena pesem, saj so imeli pred mnogimi leti slovenskega župnika, smo si ogledali še samostan. Nato pa smo se napotili  v bližino Žminja in se ustavili v pravi istrski konobi, kjer nas je čakalo kosilo in po njem pot domov.