S prav dolgo tradicijo se romanje k Brezmadežni v kapelo pri Zlatem Polju ne more pohvaliti , pa vendar se vsako leto romarjem pridruži kakšen nov član.  Na drugo adventno nedeljo, letos tudi nedeljo praznika Brezmadežnega spočetja Device Marije, je bila dolina Črnega grabna kar se vremena tiče, vse prej kot prijazna. A višje kot nas je vodila romarska pot lepše je bilo vreme. Prvih žarkov smo bili  deležni že pri Zajčevem znamenju v obliki okrepčila. Nato smo se po novi asvaltni poti odpravili naprej in kaj kmalu, ob vseh postajah pri kapelicah in znamenjih, prišli do kapele v Podgori pri Zlatem polju. Tu smo opravili še molitve, prejeli blagoslov in se nato podali v sobo Francija Pavliča na okrepčilo. Tu smo se tudi tokrat spomnili našega misijonarja Francija in obujali spomine na čase, ko je bil še med nami. Še povratek domov v megleno dolino s čudovitimi občutki, saj smo tudi tokrat naredili nekaj dobrega zase, za telo in dušo.