V soboto, 18. marca, smo se romarji zbrali tokrat za spremembo pri pečarstvu Avbelj v Lukovici, kjer smo najprej prepolovili število prevoznih sredstev, saj ni, da bi vsak s  svojim avtom peljal do Ljubljane na skupno romanje. Tokratno postno romanje nas je vodilo  preko naše Koroške na avstrijsko Koroško. Na soboto pred tretjo postno nedeljo smo se tako preko slovenskega dela  Koroške, mimo Slovenj Gradca,skozi Prevalje zapeljali v Pliberk v Avstriji. Po krajšem postanku za sprehod po mestecu smo se v cerkvi sv. Petra in Pavla udeležili  svete maše med katero nam je spregovoril ob somaševanju župnika Janeza Bernota in Andreja Sveteta, ter diakona Jožeta Iskre Jožef Drolc. Na začetku in na koncu svete maše nam je spregovoril še domači župnik in dekan Ivan Olip, ki je povedal, da ima na oskrbi poleg glavne cerkve še sedem podružničnih v katerih se k sveti  maši zbere več vernikov kakor v farni cerkvi. Med nagovorom pri sveti maši je bilo večkrat izrečeno, da je Koroška danes sicer tako nemška, a še vedno slovenska, ter, da so kraji posebej zaznamovani z posebnim križevim potom. Z križevim potom številnih ljudi, ki so jih Angleži vrnili v roke partizanom in so prehodili križev pot vse do mesta kjer se je njihova življenjska pot končala.  Iz Pliberka smo se  odpravili k le nekaj kilometrov oddaljeni cerkvici Božjega groba (Heiligengrab) na Humcu. Z ravnine vodi k cerkvi 14 postaj križevega pota, ki smo jih spoznali ob petju in molitvi in si na koncu ogledali še cerkev, ki jo omenja že Valvazor. Romanje smo nadaljevali do Velikovca in naprej do kraja Vovbre. Tu je razstavljen, mogoče ni pravi izraz razstavljen , kajti prt je del običajev  v cerkvi, saj  postni prt, ki je bogata verska slikanica zakriva v postnem času bogastvo in sij oltarja in je na Koroškem v cerkvah za čas posta v večini cerkev stalnica. Postni prt je umetnina  na kateri je  upodobljeno 36 upodobitev- slik, ki   predstavlja teme Stare in Nove zaveze. Kosilo smo imeli v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah, kjer nam je za dobrodošlico iskrivi duhovnik Jože Kopajnik, ki je nekakšen novodobni apostol Slovencev na avstrijskem Koroškem poleg pozdrava izrekel še besede:" Vas pa že dolgo ni bilo pri nas". In smo malce računali in brskali po spominu in ugotovili, da ima kar prav, da je že več kot 15 let od tega kar smo bili z župnikom Andrejem Svetetom na obisku . Po kosilu smo si v domu ogledali umetniško opremo z deli Franceta Goršeta, Stanka Rapotca, Wernerja Berga in zbirko slik Valentina Omana.  Poleg vseh zanimivost še  novo kapelo,  ki jo je z mozaiki opremil p. Marko Rupnik.  Jože Kopajnik nam je razložil pomen posameznih del mozaika in njegov nastanek ter nam predstavil  delo izobraževalnega, verskega, kulturnega in rekreativnega centra, ki druži tako Slovence kakor Avstrijce. Kdor si je za ogled posameznih cerkva le vzel malce več časa je lahko ugotovil, da velik poudarek utripa v cerkvi poleg duhovnim temam dajejo še misijonom in misijonarjem ter misijonarkam. In ko tako radi posnemamo vse kar je tuje, bi bilo to več kod dobrodošlo.