Na praznik svetega Tomaža, ko v Krašnji obhajajo žegnanjsko nedeljo, so se farani pripravljali že v soboto, ko so v imenu celotne škofije imeli izpostavljeno Najsvetejše v celodnevno češčenje in nato v nedeljo slovesen zaključek, ko je župnijo obiskal ljubljanski nadškof metropolit pater Stane Zore. Med sveto mašoki jo je daroval skupaj z domačim župnikom Antonom Potokarjem  je zbranim spregovoril na zanimiv način o pomenu, ne samo svetnika Tomaža, ampak vseh svetnikov. Starejši še se spomnijo, da so imeli včasih na občini telefonista, ki je poznal vse in lahko uredil vse na občini, če si ga le poznal. Mi pa imamo toliko telefonistov v nebesih, a jih ne znamo uporabiti. Spregovoril je še o našem življenju o našem oznanjanju krščanstva v delovnem okolju in tam biti eden izmed dvainsedemdesetih oznanjevalcev, ki jih je Jezus poslal po dva in dva. Naj sodelavci čutijo, vedo, da smo kristjani ljudje, ki nosijo Kristusa v srcu in se bodo ob tem spraševali kakšna pa je moja vloga v širjenju Evangelija. Po končani sveti maši se je nadškof srečal še z pevci in člani ŽPS v kapeli in tudi njim spregovoril o pomenu njihovega dela. Ob tem se jim je zahvalil za vse kar dajejo župniji, tako z časom kakor delom. Zagotovo bi lahko vaše talente lahko unovčili z več priznanja in več pohvala kakor dobite tukaj v župniji od ljudi za katere delate. Ljudje smo naravnani tako, da znamo težko pohvaliti drugega, znamo pa povedati kaj ni prav in vsak je  v stanju povedati vsaj deset stvari , ki ga motijo pri sosedu, a težko povemo pet stvari o katerih bi bilo potrebno izreči pohvalo. Prijeten klepet se je tokrat razvil med nadškofom in zbranimi in slednji se je nadaljeval tudi še naprej  v veži župnišča ob pripravljenem "bobu" z obijanjem spominov na mlade čase, na sorodnike in še in še. Kako bi drugače, saj je nadškof doma le en hrib oddaljen od nas.