Zime še ni konec, pa vendarle nas vreme kar lepo razvaja in ob lepih dnevih se na igrišču ob knjižnici v Šentvidu zbere in zadržuje veliko število otrok in odraslih. Zadnji dve leti je ljudi pred knjižnico pričakala knjigobežnica, lesena hiška, v katero smo pripravljali odpisane revije in knjige ali tiste, ki so nam jih darovali bralci, in obiskovalci igrišča so knjige z veseljem prebirali. Knjigobežnico nam je brezplačno naredil Matic Pošebal. Drugje po Sloveniji so take knjigobežnice prava uspešnica – povsod jih najdete. Žal pa je tudi v občini Lukovica prisoten vandalizem. V konkretnem primeru gre za nevzgojene mladostnike, ki so nam že prej v knjigobežnico vrgli petardo, okrog novega leta pa jim je vendarle uspelo potešiti lasten nemir in jo poškodovati. Vsaj enkrat na leto uničijo tudi nabiralnik KS Prevoje.

Žalostno je, da nekdo brezplačno naredi nekaj za kraj, za kulturo, za obiskovalce igrišča in knjižnice, drugi pa to uniči. Kaj vodi posameznika ali skupino, ki namerno uničuje? Ima doma tak vzor ali pa mogoče premalo pozornosti? Ta zapis je namenjen tudi spodbujanju pogovora v družinah o tem, kaj je prav in kaj ne. Poraja se nam vprašanje, če tisti, ki uničujejo javno dobro, takšne stvari počnejo tudi doma. Ali doma uničujejo lastnino svojih staršev? Naučimo se ponovno postavljati meje tam, kjer niso jasno začrtane. To bo koristilo vsem nam.

Kristina Galun

Knjižnica Šentvid pri Lukovici