Letošnji vidov vikend v organizaciji TD sv. VID se je tokrat začel s potopisnim večerom, ki sta ga kreirala domačina Maša in Stanko Pelc. Glede na priprave, ki so potekale skozi sobotni dan ter naslov “Intervju s popotniško hčerjo – potopisni vtisi iz daljnih dežel” je obetal prijeten večer. In res je bil. Potovali smo od daljnega vzhoda, kjer vzhaja sonce,  do slikovite južne Amerike, vmes pa spoznali tudi delček Evrope.

Večer smo pričeli s pripravo pravega čaja ter pravim ritualom njegovega pitja – za Japonce in Kitajce je to vsakodnevni običaj, tako kot pri nas pitje kave. In ob pitju čaja smo spoznavali lepote daljnih dežel. Maša je nanizala na slikoviti način njihovo kulturo, naravne lepote ter posebno kulinariko, ki ji ravno ni bila po godi. Da ne omenjamo množice ljudi – toliko Japoncev in Kitajcev kot je srečala tam, jih ni še nikjer, še posebej v prazničnih dneh je strašna “gužva”. Posebno doživetje je bila njena izkušnja v kitajski šoli, kjer je poučevala otroke glasbeni pouk. S Stanetom sta nam na zabaven način simulirala kako je potekal pouk in sporazumevanje, saj veste Kitajci znajo le kitajsko, kitajščina pa je za nas evropejce kar velik učni zziv. Pa vendar, nam je Maša zaupala tudi nekaj naučenih fraz v kitajskem jeziku.

Na poti do južne Amerike smo se ustavili v kar nekaj evropskih državah – Angliji, Finski, Irski, Španiji, kjer je z nami delila svoje prijetne izkušnje – turistične in delovne.

Zadnji postanek je bila južna Amerika. Namen obiska je bil službeni ter privatni, saj ima v tem delu sveta družina Pelc svoje sorodnike. Spoznali smo jih na prijeten način, skupaj z lepotami Bolivije, Čila in Peruja. V tem delu sveta je res izjemna narava ter nepozabne znamenitosti, Machu Picchu, najvišja prestolnica na svetu La Paza, neverjetna slanišča  in številne druge, katere smo spoznavali skupaj z našima popotnikoma.  

Bil je nepozaben večer, predvsem zato, ker smo vse lepote narave, kulturo bivanja ter običaje in kulinariko doživljali ob predstavitvi, ki je ponujala pravo doživetje v sliki, besedi, pravem prikazu običajev ter glasbi na prijeten in zabaven način. In na koncu smo Mašo spoznali tudi kot pravo glasbenico. S svojo avtorsko skladbo “Ne znam” je navdušila prav slehernega poslušalca v dvorani. Zaključili smo v prijetnem pogovoru in s številnimi vprašanji iz občinstva. Njuna popotniška žilica ju bo tudi v bodoče vodila po svetu, a vsakič znova se bosta z veseljem vračala domov. Mi pa se bomo z njima zagotovo še srečali ob novem potopisnem večeru, polnem novih zabavnih dogodivščin.  

Jerneja Strmšek Turk

Foto: DJD