Zadnjo julijsko soboto smo se Rafolški pohodniki podali na najvišji vrh zahodnega dela Kamniško-Savinjskih alp. Storžič, včasih tudi Storžec, je svoje ime dobil po svoji obliki, saj je vrh od vsepovsod videti kot lepo oblikovan stožec. V izogib predvideni gneči, ob obisku ruskega predsednika Putina v Sloveniji, smo se na pot odpravili nekoliko prej kot ponavadi. Slikovita pot nas je pripeljala do našega izhodišča Doma pod Storžičem (1123 m). Po jutranji kavici smo zagrizli v hrib. Sprva razmeroma strma gozdna pot nas je kaj kmalu pripeljala med ruševje in na greben Škarjevega roba. Preko melišča in delno izpostavljenih robov smo prišli do najzahtevnejšega dela, kjer nam je bilo v pomoč tudi nekaj varoval. Brez večjih težav smo osvojili vrh kjer smo bili nagrajeni s čudovitimi razgledi.  Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, Ljubljansko kotlino in Gorenjsko ravnino smo imeli skoraj na dlani. Žal je ruski predsednik nekoliko zamujal, sicer bi si ogledali tudi pristanek ruskega letala. Po kratkem počitku in okrepčilu pa sestop, seveda ob veliki meri previdnost, saj je na krušljivem terenu vsak neroden korak lahko nevaren. Glede na to, da smo si v prvi polovici leta nabrali kar nekaj iskušenj, tudi sestop ni predstavljal večjih težav. Še strnitev vtisov s poti pri ribniku Žeje ob Tržiški Bistrici in slovo do avgustovskega dvodnevnega pohoda.